Moč peresa je dolgotrajna, moč meča pa le kratkotrajna. Meč se v bitkah skrha, pero pa je vedno ostro, pisatelj ga mora nenehno brusiti. Ko mu otopi, ni več pisatelj.
Ljubezenska
Kako držim naj dušo, da se ne
dotakne tvoje? In kako čez tebe
povzdignem naj med druge jo stvari?
Ah, spravil bi jo rad nekje v temi
pri nečem izgubljenem zunaj sebe,
na kraju, ki se ne zamaje, če
globina tvoja kdaj zavalovi.
In vendar vse, kar se dotakne rok,
naju tesno poveže kakor lok,
ki iz dveh strun prikliče en odmev.
Napeta na godalo sva oba.
Kateri daljni godec nanj igra?
O sladki spev.
/Reiner Maria Rilke; Orfejev spev, Nova revija, 1998, prevod Kajetan Kovič/
Ljubezen ni prava, če je ne delimo; s poljubi, objemi, z besedami; izgovorjenimi in zapisanimi …
Ljubezen je voda življenja. In ljubljeni je ogenj duše. Vesolje se vrti drugače, kadar ogenj ljubi vodo. Življenje brez ljubezni je brez smisla. Ne sprašuj se, kakšne vrste ljubezni moraš iskati; duhovno ali materialno, božjo ali posvetno, vzhodno ali zahodno – razlike peljejo zgolj k še več razlikam. Ljubezen nima nalepk, nima razlag. Je, kar je; čista in preprosta.
Človek mora v svojem življenju zgraditi dom, zasaditi drevo, roditi sina in napisati knjigo. Z življenjem napisati knjigo o delu, iskanju, ljubezni, lepoti, naravi, pogumu in resnici. Pisatelj Saint Exupetry je v Malem princu dejal: »Naj ti ne bo žal časa, ki si ga izgubil za svojo rožo, to je za dobra dela, za smisel življenja.«
Če bi si pustil vzeti besede, bi izgubil sebe.
