V naši pisarni
so vsi letni časi enaki,
Življenje je tako enolično
in ljudje pusti.
Danes pa nam je Slava
pripovedovala o češnjah,
ki jih ima na vrtu.
Pravi, da ko bosta vzcveteli
bosta kakor nevesti,
tako beli in sramežljivi.
Potem je prišla še stara gospa
(mislili smo da je že umrla,
ker ji ni bilo tako dolgo)
in nam ponudila zvončke.
Zdaj ima vsak na svoji mizi
in v očeh
šopek pomladi.
