Odšel je kot pohorski veter.
Zaradi hude diagnoze je veter zapihal v napačno smer.
Drevesa so valovala v vetru,
ptički so žvrgoleli,
samo on jih ni slišal.
Temne meglice na nebu so se prenesle v njeno srce.
Razplamtele so se v strah in samoto.
Ali se bo moja ljubezen vrnila?
Po mesecu dni se je vrnil tiho kot duh.
Že njegov topel objem jo je ogrel in
pregnal temne meglice.
Krogla strahu se je razpočila kot da je nikoli ni bilo.
Drevesa v vseh barvah spet valovijo v vetru.
Ptički spet žvrgolijo.
Krogla strahu v njenem želodcu se je razpočila.
V njenem srcu je spet sonce.
Čuti, da lebdi in žari,
lepim mislim nasproti hiti.
