NA ODRU
Jok
So ljudje,
ki ob glasbi jočejo,
čeprav niso cmerave sorte.
Solze kar same polzijo po licih
in nikakor se jih ne da zaustaviti.
Zvoki so tisti,
ki povzročijo vso to močo.
Ne, to ni žalost,
le bolečina lepote polzi po gubah
ali gladkih licih,
strnjenost z nečim,
nekateri pravijo – božanskim,
osuplost, začudenost,
izenačena z lepoto,
in že skoraj hvaležnost
orkestru in solistom,
da jokavke smemo biti zraven
in vsrkavati zvočno razkošje.
