MASOVNI PLES NE-ENAKOSTI PRED ZAKONOM V SLOVENIJI

0
182

Ko so državljani v svoji davčni ali drugi postopkovni zadevi pred upravnim ali sodnim organom obremenjeni z odklonilnim stališčem organa, čeprav v neki drugi – po pravnem in dejanskem stanju enaki oziroma bistveno podobni – zadevi organ stanja ni obremenjeval, lahko podajo ugovor ne-enakosti pred zakonom. Ugovor podajo tudi, če je stališče v nasprotju s stanjem v predpisu, ali če predpis osebe ne-enako obremenjuje. Pri tem se opirajo na splošno načelo enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave, ki se glasi: »Vsi so pred zakonom enaki.«[1] Delovanje tega načela je bil eden temeljnih pogojev za obstoj naše države.

 

Vendar se v postopkovni praksi to koncizno načelo enakosti iz 2. odstavka 14. člena Ustave, ki je sicer za praktično uporabo zelo enostavno in nedvoumno, uporablja tudi tako, da je njegovo delovanje nemogoče. Primer takšne razširjene uporabe je odločba hierarhično najvišjega ustavnosodnega organa v državi, to je Ustavnega sodišča Republike Slovenije, v zadevi številka U-I-131/04, kjer je besedilo Ustave razširjeno takole: »Načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ni mogoče pojmovati kot enostavno splošno enakost vseh.«[2] Ustavno sodišče v odločbi ni pojasnilo vira svoje razširjene interpretacije, ki odstopa od besedila Ustave – naj ponovimo: »Vsi so pred zakonom enaki.«

 

Ob kritičnem tehtanju gornje interpretacije v odločbi ustavnega sodišča, je ta sicer mnogo pomenska, vendar v določeni meri očitno izstopa iz besedila Ustave. Vendar pa glede na avtoriteto tega sodišča nudi visoko formalnopravno zaslombo najrazličnejšim oblastnim organom v tej državi – sodišču, policiji, tožilstvu, inšpekciji, komisiji, agencijam, zavodom idr. Le-ti se lahko na različne načine opirajo nanjo pri svojem delu, ko prihaja do slabe uporabe, neuporabe, opustitve dolžne uporabe, izigravanja itn. načela enakosti pred zakonom.

 

Danes občutijo državljani usodni problem nedelovanja načela enakosti pred zakonom, ko spremljajo dokončni razkroj institucij države. Ljudski pogled čez dobrih dvajset let njenega obstoja pod črto kaže, da so institucionalni organi vseh ravni po eni strani pogosto do skrajnosti strogo uporabljali oziroma opuščali črko zakona v breme običajneža, po drugi strani pa masovno opustili pregon kriminala določene elite. Nekdanji ustavni sodnik in aktualni sodnik evropskega sodišča v Strassbourgu prof. dr. Boštjan M. Zupančič je med opisovanjem opustošenja naše pravne države s strani omrežij old boysev in young boysev pojasnil tole: »Old boys network je nekaj, kar je vzklilo v času diktature proletariata, če uporabim to pozabljeno besedno zvezo. Osišče tega omrežja je bila udba, organizacija, okoli katere so se formirale klike v tedanjem pomenu besede. […] Te klike so bile institucionalizirane. V nekem trenutku so institucije sicer ugasnile, vendar so klike ostale. Empirično vprašanje je, kako lahko nekdanji visoki funkcionarji udbe tudi danes vlečejo vrvice iz ozadja. Logika delovanja v tem primeru je mafijska. Mafija ni organizacija. Je mentaliteta. Omrežje je mentaliteta.«[3]

Podobno usodno bi se ob nedelovanju načela enakosti počutili nekateri ljudje s poznanega motiva s freske Janeza iz Kastva Mrtvaški ples (1490), ki so jo odkrili v Cerkvi Sv. Trojice, Hrastovlje, če bi tam v sprevodu ob simboliki koščene spremljevalke tudi ne bili vsi enaki.

 

Žiga Stupica

(http://dajatve.com/sl/publikacije/e-knjiga-carina-in-davek-v-mednarodni-trgovini


[1] Ustava Republike Slovenije. Uradni list Republike Slovenije, št. 33I/1991.

[2] Iz razdelka B.-V., točka 34 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-131/04 z dne 21. 4. 2005.

[3] Boštjan M. Zupančič v intervjuju Alija Žerdina: Psihopat manipulira, se pretvarja, na odrih hkrati igra različne vloge. V: Delo, Sobotna priloga, 31. 12. 2011, dostopno na: <http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/psihopat-manipulira-se-pretvarja-na-odrih-hkrati-igra-razlicne-vloge.html> (27. junij 2013).