Mateja Kavčič: Sadeži narave

0
499

V Jakčevem domu, ki v Novem mestu deluje v okviru Dolenjskega muzeja, je bila zadnja v nizu šestih razstav z naslovom Sadeži narave, na katerih se je predstavila mlada slikarka Mateja Kavčič (1970), samostojna ustvarjalka, ki živi v Škofji Loki, po rodu pa je iz Dolenjske, kjer je preživela otroštvo. Po končani srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljano je nadaljevala študij na Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomirala in obiskovala slikarsko specialko, leta 2007 pa je končala še pedagoško andragoški študij na Filozofski fakulteti.

Postavitev razstave Mikrokozmosi na prejšnji razstavi sredi leta 2008 je predstavljal nekakšen kolaž starih slik velikih dimenzij, leta 1997 postavljenih v tivolski galeriji na prostem, in novih okroglih slik iz zadnjih nekaj let. Na postavitvi v Monsu jih je slikarka obesila eno preko druge, da tako prepletene zaživijo še močneje in bolj sveže. S tem je – po besedah umetnostne zgodovinarke Barbare Sterle Vurnik – presegla estetsko mejo umetnosti in vstopila v tisto polje intimnega rituala in meditacije, ki je na koncu v polni moči lahko doseglo tudi gledalca, ob tem pa slike, ki na prvi pogled delujejo kot vzorci, posledično tudi obvarovalo prežeče dekorativnosti.

Slikarka, absolutno zavezana naravi, je pred dobrim desetletjem izbrala travnik za tla galerije, nebo za strop, stene pa so postale slike velikih dimenzij, poslikanih z arhetipsko simboliko štirih elementov. Tokrat je izbrala razstavni prostor v kongresnem centru, namenjenem druženju, vanje umestila velike slike in jih poselila z raznobarvnimi krogi, da gledalcem pripoveduje nove zgodbe. V taki postavitvi soočenih slik je sistematično razvila ‘dramaturgijo pogleda’, ki se opira na vnos meditativnega učinkovanja svetlobe in barve, kar konec koncev pripomore k spoznavno čistejšim sporočilom.

Cikel v Jakčevem domu razstavljenih likovnih del, ki jih je ustvarila v zadnjih petih letih, se navezuje na naravo, motiv kroga, ki ga skoraj ves čas srečujemo v njenih delih, pa simbolizira iskanje večne poti v lastno sredino. Na slikah v obliki kroga je mnogo precizno naslikanih miniaturnih podob listov dreves in cvetov. Proces ustvarjanje teh slik je dolgotrajen in podoben ustvarjanju budističnih mandal. Njene vizualne zamisli kažejo tudi velike fotografije, na katerih so prikazane postavitve slik v naravnem okolju gozda.