Mestne in vaške smeti

0
258

Vsekakor si jih ne želimo, ampak so. In vedno več jih je. In vedno bolj nam delajo preglavice. In vedno manj si jih želimo v svoji bližini. Govorimo o odpadkih. Vzpodbudno pa je to, da jih krajani, tako na podeželju kot v mestih, vedno bolj ločujemo.

 

Na podeželju vedno bolj recikliramo

Spomnimo se, kako so pred leti nekateri ljudje nasprotovali organiziranemu odvozu odpadkov ter nujnosti, da mora vsaka hiša imeti kanto za smeti. »Spet ena položnica več,« so tarnali ter dodajali, »saj lahko smeti kurimo …«. Niso pa se zavedali, da je smeti vedno več in če takrat ne bi uvedli košev za odlaganje odpadkov tudi na podeželju, bi se danes soočali s še več divjimi odlagališči, kjer bi se nahajale vsemogoče vrste odpadkov. Pomembna pridobitev pa so bili tudi ekološki otoki oz. zbiralnice ločenih odpadkov.

 

Ker nas je zanimalo, kako se problematike odpadkov lotevajo tako na vaseh kot v mestih, smo najprej za mnenje o ločevanju odpadkov povprašali v nekaj manjših občin v Prlekiji (Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž). Ludvik Hriberšek, vodja področja za ravnanje z odpadki na Komunalnem podjetju Ormož, pravi, da imajo zaradi povečanega standarda ljudje vedno več odpadkov. In če pogledamo številke v občinah; na enega prebivalca omenjenih občin je letno odloženih 147 kg nenevarnih odpadkov. Veliko ali malo? Statistični urad navaja, da je v Sloveniji v povprečju v letu 2006 na vsakega prebivalca nastalo 431 kg komunalnih odpadkov letno oziroma 1,18 kg na prebivalca na dan. Odloženih pa je bilo 361 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Torej so te občine pod povprečjem, v količini odpadkov namreč izstopajo Osrednjeslovenska in Podravska regija.

 

Izred. prof. dr. Metka Špes, predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pravi, da ne moremo reči, da tisti, ki živijo v mestih, bolj ločujejo kot na podeželju. »Na podeželju je morda celo več reciklaže in boljši odnos do okolja kot med meščani. Na podeželju se ljudje tudi bolj poznajo, bolj gledajo, kaj počnejo sosedje, kje končajo njihovi odpadki, kot je to v mestu.«

 

Kje so dodatne vzpodbude?

Vsekakor je slovensko povprečje glede odpadkov na prebivalca višje kot v omenjenih občinah, vendar to še ne pomeni, da z odpadki na našem območju ravnamo gospodarno. Na Komunalnem podjetju Ormož menijo, da se krajani še premalo zavedamo pomena ločenega zbiranja odpadkov in da bo potrebno na tem še delati. Mnenju se pridružuje tudi Metka Špes: »Slovenci vsekakor z odpadki ne ravnamo gospodarno, preveč snovi zaključi kot odpadek, namesto da bi jih vključili v ponovno predelavo ali reciklažo.« Prebivalce bi bilo potrebno osveščati in jih vzpodbuditi tudi z različnimi ekonomskimi in pravnimi ukrepi. Kot pravi Petra Holc, ki je raziskovala odnos Ljubljančanov do odpadkov, bi ključni motivator lahko postal denar. V Nemčiji, kjer je ravnanje z odpadki zelo dobro urejeno, so problematiko uredili s sankcijami za nepravilno ravnanje (če odpadki niso zbrani pravilno, jih ne odpeljejo).

 

V anketi, ki jo je izvedla med prebivalci Ljubljane, je ugotovila, da ljudje ne ločujejo odpadkov iz lenobe, saj se jim zdi vsakodnevno odločanje, v katero kategorijo razvrstiti posamezni odpadek, naporno in razen z moralnim zadovoljstvom z ničimer poplačano delo. Še vedno so tudi premalo osveščeni. Mnogo udobneje je tudi vse odpadke skupaj vreči v eno posodo. Anketiranci pravijo, da so tako navajeni, za navado pa vemo, da je železna srajca. Ekološko osveščenost lahko po besedah Metke Špes povečamo »najprej z dobrimi informacijami, predvsem pa z dobrimi vzori. Najbolj primerna populacija, ki je dojemljiva za to, so mladi, ki lahko posredno vplivajo na ravnanje svojih staršev. Bolj kot informacije o količini in odstranjevanju odpadkov, bi verjetno imele pozitivne učinke informacije o negativnih vplivih, na primer na pitno vodo«.

 

Znanka mi je pred časom rekla, da je bila ekoloških otokov prav vesela, saj je imela pred tem vedno težave s prepolno posodo za odpadke. Sedaj že nekaj časa ločuje, predvsem plastenke in pločevinke, ki zavzamejo več prostora, in teh težav nima. Tudi to je lahko eden izmed vzrokov za ločevanje. Vsekakor pa z ločenim zbiranjem poskrbimo, da koristni odpadki končajo v predelovalni industriji in ne na odlagališču. Tako prihranimo dragoceni prostor za odlaganje, prispevamo k ohranjevanju naravnih virov ter razbremenimo okolje.

 

Pa še nekaj napotkov pri ločevanju. Na ekoloških otokih oz. v za to primernih posodah lahko ločujemo steklo, papir, pločevinke ter plastenke (ponekod tudi vso embalažo). Pomembno je, da je vsa embalaža prazna in čista. Da bo zavzela manj prostora, jo je treba stisniti. Plastenke na primer stisnemo tako, da odvijemo pokrovček, stopimo nanje in pokrovček privijemo nazaj. Plastenke enostavno zmečkamo.

 

Moralno zadovoljstvo

Naj nam bo zaenkrat moralno zadovoljstvo, da smo naredili prav in da z ločevanjem odpadkov prispevamo k manjšemu onesnaževanju okolja, dovolj. V prihodnje pa se bodo morda razvili mehanizmi s strani države, ki nas bodo še dodatno vzpodbudili k ločevanju. Zaradi vedno večjih količin odpadkov, vedno bolj polnih odlagališč in vse manj prostora za ureditev novih odlagališč, pa lahko pričakujemo, da bo odvoz smeti vedno dražji. To že čutijo na primer prebivalci občin Ljutomer, Razkrižje, Veržej in Križevci, kjer zaradi zaprtja ljutomerskega odlagališča komunalne odpadke vozijo mnogo dlje na deponijo v Puconce ter tudi mnoge druge slovenske občine.