Danes se po mestnih parkih lahko sprehajamo vsi. Nekoč pa ni bilo tako.
Parki so bila zasebna last plemičev. Razkošje in lepoto sprehajališč so Ljubljani lahko odkrili šele proti koncu 18. stoletja, ko je baron Žiga Zois za javnost odprl svoje intimne vrtove, ki so se razprostirali
v bližini njegove palače.
Na spodnjem delu današnjega živilskega trga ob reki Ljubljanici so zasadili drevored. Nad njim so bili navdušeni dijaki in profesorji. Poimenovali so ga šolski drevored.
Navdušenje nad parki in vrtovi je postajalo vedno večje. Nastali so trije drevoredi med Tivolijem in Cekinovim gradom. Jih obiščete? Se radi sprehodite? S svojimi najmlajšimi?
Nekaj prekrasnega je mestni park Tivoli. Vsi ga radi obiščemo, zlasti otroci. Park se razprostira med središčem mesta in Šiško, ki je bila nekoč vas, že dolgo pa je del mesta.
Park krasijo številni kipi, vodnjaki, prelepe rastline, številna sprehajališča…
Iz parka pa se povzpnemo na Rožnik, 394 m visoki hrib, ki ponuja prav očarljiv razgled na mesto in njegovo okolico. Na vrhu je ljubka cerkvica, pod njo pa stoji stara kmečka hiša z gospodarskim poslopjem. V hiši je danes gostilna, v stavbi nasproti pa Cankarjeva spominska soba. Tu je vrsto let prebival pisatelj, Ivan Cankar. V čast in spoštovanje Ivanu Cankarju je Rožnik dobil še eno ime: Cankarjev vrh.
Drage bralke, dragi bralci, katera dela Ivana Cankarja poznate? Katera radi z veseljem vzamete v roke in ponovno prebirate?
Pišite pod člankom v komentar.
Veliko ustvarjalnosti!
Viri: Jelka Melik, Matej Jeraj: Spoznajmo Ljubljano, vodnik po mestu za otroke, male in velike, Tehniška založba
