Pogrešam
trdovratni molk
v tvojih urah preizkušnje
moj ljubi
Pogrešam
bridke besede
vržene v predsmrtni grozi
iz nemočnega gneva
moj sin
Ne morem opleti rož
na vajinem grobu
ne morem prižgati luči
za vajino temo
V dlani nosim neizjokani jok
ga z drugo prikrivam
in stojim
osamelec
(Mila Kačič: Minevanja, Prešernova družba)
