Miljana Cunta: Sprehod

0
129

 

Sprehod

Pogrezanje mivke.

Spuščanje oblakov.

Vsa tanjša je črta obzorja.

V ušesih tišči

kot od nenadnega spusta.

Vržen stran, na tujo pot,

sope negotov korak.

V zatilju zaboli,

a ne vem, od česa.

Le pot, le pot pred mano.

Že stopam v tvojem ritmu:

si, kar si, sem, kar si.

Pred mano in za mano veter

briše sled.