Bledi sončni žarki so se lesketali na gladini reke, ki je tekla skozi mesto. Mostovi so povezali rečna bregova v celoto naselja. Sajast dim se je valil iz kamnitih dimnikov na strehah hiš. Čez most se je leno vil mestni promet. Nekje v mestu je bil prometni zamašek, zato so avtomobili, kombiji, tovornjaki in avtobusi polževo lezli po cesti.
Prometni zastoj ni zmotil pešcev na pločniku mosta in ulice. Ljudje so se mudili po opravkih. Nekateri sprehajalci so šli na breg, kjer so se sprehodili ob reki in se zazrli v mogočno hosto v daljavi, ki je obdajala zeleno mesto ob reki. Gozd je skril grebene pustega hribovja. Mreža gostega vejevja je prepletla starodavne krošnje dreves, pod katerimi so se skrile zaraščene steze in skrite gozdne poti.
Mogočna drevesa ob reki so bila varno zavetje ptic, rečni breg pa je bil počivališče labodov. Labodi so se zibali na gladini reke. Rečne ptice so do potankosti obvladale rečni tok, zato jih voda ni odnesla s seboj neznano kam.
Druščina belih labodov je čepela na bregu. Breg je bil labodji domek, reka pa njihov bazen, v katerem so ptice veselo čofotale. Vsi labodi so imeli kot sneg belo perje. Bele ptice so bile ponosne na belino snežnega perja, ko so se zazrle v svojo belo podobo na rečni gladini.
Črn labod je pristal na reki kot letalo na pristajalno stezo letališča. Labodje perje je bilo črno kot premog v rudniku. Labodja druščina na bregu je radovedno buljila v prišleka, ko je prilezel na breg. »Od kod se je vzel tale tip?« se je čudil glavni labod bele klape. »Nimam pojma,« je odvrnil kompanjon v skupini belih ptic na bregu.
Črni labod se je približal belim pticam, ki so mu bile podobne kot solza, ker so imele slok in dolg vrat, peruti, oranžen kljun in noge. Ptice so bile bele kot sneg, prišlek pa je bil črn kot premog.
Vir fotografije: Photo by Matt Jerome Connor from Pexels
Beli labodi so obstopili in obkrožili črnega loboda. Bele ptice so merile črnega prišleka, tako da so si ga pikolovsko ogledale od glave do nog, rekle pa niso nič. Buljile in zevale so vanj kot tele v nova vrta. »Zakaj me gledate kot deveto čudo?« je v zadregi vzkliknil črni labod, ko je začutil pogled belih labodov na sebi.
»Nekaj je hudo narobe s tabo, labodji prijatelj,« se je oglasil glavni v skupini belih labodov in v isti sapi pristavil: »Imaš hudo napako, ptičji prijatelj. Črn si kot premog, mi pa smo beli kot sneg, zato ne spadaš v labodjo druščino na rečnem bregu. Spokaj kam drugam!«
»Čudijo me tvoje besede,« se ni dal odgnati črni labod, čeprav so ga krute besede belega laboda hudo prizadele. »Ni na mestu, da me podiš, ker imam črno perje namesto belega. Labod sem, kot ti in ostali v klapi. Te ni sram, da ti ni prav, da sem črn namesto bel?« Beli labodi so se molče spogledali.
»Obriši se pod nosom, da bom spokal od tod, ker ti ni všeč moje črno perje!« se je odločno in pogumno uprl črni labod. Črni labod je dal veliko nase. Bil je ponosen na črno barvo svojega perja. Bil je konec koncev labod, kot so bili beli labodi na bregu. Imel je vse na pravem mestu: kljun, peruti in noge, pa vrat ter perje. Letel je in plaval, namakal glavo pod gladino, kljuboval rečnemu toku in se izognil nevarnim brzicam. Bil je vešč letalec in plavalec, skratka labodjo stroko je imel v malem mezincu. Nič ni bilo narobe z njim.
Glavnega v skupini belih labodov je obnašanje črnega prišleka presenetilo, zato ga je hudo pogledal. »Od kod tebi to?« je vzkliknil glavni, ki se je imel za gazdo na bregu. »Ni na mestu, da takole govoriš črnemu labodu,« se je opogumil kompanjon v skupini belih labodov in strogo pogledal glavnega. »Napak si razlagaš, kar sem bleknil,« se je glavni belih labodov skušal zmazati iz zagate. Beli labodi so očitajoče gledali glavnega. Na dlani je bilo, da jim njegovo obnašanje ne diši.
Glavni labod v skupini je povesil glavo in zardel od sramu kot kuhan rak. »Nič nimam proti temu, da ostaneš tule na bregu,« je zamomljal glavni v klapi belih labodov. »Vsaka beseda ima svojo težo, zato izrečene besede presneto bolijo, ko jih izrečeš samo zaradi predsodkov. Lepo se sliši, da lahko ostanem na bregu,« si je oddahnil črni labod.
Črnemu labodu je odleglo, ker je ostal med belimi labodi na bregu ob reki. Kot premog črna barva njegovega perja ni motila ne ostalih belih labodov ne glavnega v klapi labodjih prijateljev. Beli labodi so se zibali na rečni gladini. Črni labod ni bil bela muha med njimi. Bil je pičica na i labodje druščine na reki ob bregu zelenega mesta pod hribovjem.
Mestni promet je v koloni lezel na mostovih in ulicah mesta, medtem ko je reka tekla skozi naselje in risala strugo, zajeto med bregovoma. Kamnite hiše so se zrcalile na gladini rečnega toka. Ljudje so hiteli čez most.
