Burja piha izza vogala,
brke ima morska obala.
V vetru gole veje zašuštijo,
krošnje borov glaso šumijo.
Hladen sunek preganja pešče,
popestri obmorske mesece.
Burja žvižga svojo pesem,
bučno odmeva njen glas besen.
Vrtinec na poti smeti počisti,
topel plašček zelo koristi,
da ne zebe malčka do obisti.
Leden veter v lička mrzlo brije,
topla kapa laske skrbno pokrije,
obrazek za šalom se globko skrije.
Rokavičke so na pravem mestu,
ko divja burja v tržaškem mestu.
