Cvetje na grobu lepo diši,
čeprav zemlja po smrti smrdi.
Bela opojnost te je pobrala,
preden si odrasla postala.
V krsto so te položili,
tvoj klic pomoči so zamudili.
Iskala si zaman srečo,
in pozornost gorečo.
Upala si na prihodnost bleščečo,
našla si samoto bolečo.
Na grobu so prižgali svečo,
ko spomnili so se na tvojo nesrečo.
Bela opojnost pride molče s koso
in posuši mladosti roso,
ko te pobere v večno spanje
in pomendra vse tvoje sanje.
Ljubezen drhtečo si izgubila,
ko si po poti sama hodila,
v napačno smer si zavila,
ko si klapi slepo sledila.
Cvetje na grobu lepo diši,
čeprav zemlja po smrti smrdi.
Bela opojnost te je pobrala,
preden si odrasla postala.
