Mala Nastja cepeta,
gleda trmasto v tla.
Pred vitrino deklič stoji,
niti lulat se ne mudi.
Slastni krof bi rada snela,
okusen rogljič bi tudi imela.
Sitnari kot stara strina,
strogo odkima mami Brina.
Mila prošnja ne pomaga,
da veselo želja zmaga.
Nastja mami ne da mira,
pred vitrino se obira.
Cmeri se brez zavor,
stoji kot ponosen štor.
Solz na licu je za poln voz,
komu gre za čast in ponos?
Ugled padel je celo pod nulo,
kdo še vedno kuha mulo?
