Mira Sušić: Lovci

0
166

Na krošatih krošnjah dreves se je pokazala bakrena barva med ostanki zelenih listov na vejah orjaških rastlin mogočne hoste. Bleda svetloba se je polastila gozda in zapodila mračno temo črne noči daleč stran v daljavo obširnega neba brez konca in kraja.

Končno je napočil dan, ki ga je kužek nestrpno pričakoval. Ko je luna še svetila na nebu, sta se odpravila z gospodarjem na lov.

Avtorica fotografije: Irena Ida Katarina Zupan

“Joj, to bo moj dan!”se je veselil kužek, “Najbrž bo naporno, saj bom moral tekati sem in tja in vohati vsepovsod, ampak zvečer bo najlepše. Gospodar mi bo gotovo dal velik kos mesa ali pa okusno kost in me zadovoljno pobožal.”

Luna je počasi bledela na nebu. Nastajal je dan. Zrak je bil hladen in svež. Gozd se je prebujal v jutranji megli. Lovci so se zbrali s psi na travniku pred gozdom.

“Oho, nisem sam!” se je začudil mladi kužek. “Seveda ne,” se je oglasil velik lovski pes, pozorno opazoval malega prijatelja in dodal,   “Zdiš se mi še  premald  za lov.” Kužek mu ni odgovoril, radovedno se je oziral naokrog.

Lovci so vneto načrtovali lov in skrbno pripravljali orožje.

“Zakaj jo ne mahnemo še na lov?” je vprašal neučakani in naveličani kužek. “Eh, ne bodi nestrpen, prej ali slej se bo lov začel,” se je nasmehnil izkušeni lovski pes.

“Danes sem prvič na lovu, zato se moram izkazati pred gospodarje,” je nadaljeval kužek.

“Mlad si še, zato si tako nestrpen. Ko sem bil jaz mlad, sem bil tudi tak, potem me je življenje izučilo,” je pomodroval lovski pes in pripomnil, “Dragi moj, ljudje pravijo: vsaka stvar ob pravem času. Včasih je potrebno malo potrpeti.”

Lov se je končno začel.

Mladi kužek se je zapodil med grmičevje in naletel na zajca. Nekaj časa ga je zasledoval, nato pa pomislil: “Ne bom lovil zajca, poiskati moram večji plen, da se izkažem pred gospodarjem!”  Kuža je zato opustil lov zajca in izginil v drugo smer.

Prestrašeni zajček je še nekaj časa bežal, nato pa presenečeno ugotovil, da ni bilo več psa za njim. “Glej ga, no, tale zelenec  nima pojma o lovu,” se je začudil dolgouhi kratkorepec in si poiskal varno skrivališče.

Kužek je opazil fazana na bližnji jasi. Ko ga je zagledal pisani fazan, je takoj začel bežati, a pes se ni zapodil za njim. “Vsak lovski pes lahko ulovi fazana,” si je dejal psiček in nadaljeval pot v obratni smeri.

Presenečeni fazan je obstal, ko je ugotovil, da ni bilo psa za njim. “Tale štirinožni ljubljenček ljudi je gotovo novinec,” je pomislil previdni fazan, ko se je skril globoko med grmovje in počakal, da je minila nevarnost v gozdu.

Kuža je iskal po gozdu večji plen, zato je vohal vsepovsod in opazoval vsako sled.

Kužek je prišel do medvedjega brloga. Previdno se je približal in pogledal v veliko odprtino, vendar v notranjosti ni bilo nikogar. Razočarano je odšel, ker je ostal z dolgim nosom. Psiček ni vrgel puške v koruzo, ampak je  zopet začel iskati sledi in vohati sem in tja po hosti,. V igri je bil pasji ugled pred gospodarjem, a ves njegov trud je bil zaman.

Psiček je naenkrat zaslišal čuden šum. Med suhim listjem se je nekaj premaknilo. “Oho, nekdo se skriva pod listjem,” se je razveselil kužek in začel vohati in brskati s smrčkom med listjem.

“Kain, kain, kain!” je naenkrat zastokal kuža od bolečin. “Prismoda!” se je razburil ježek med suhim listjem, pokazal kužku bodičast hrbet in izginil neznano kam v hosti.

Kužek se je razočarano vrnil na travnik. “No, kako je šlo?” ga je nagovoril izkušeni lovski pes.”Lov mi  ni šel od rok,” je odkrito priznal kužek in tiho zamrmral, “Polomil sem jo in pokidal, ko sem iskal plen v hosti.”“Eh, prijatelj, preveč si si želel!” se je nasmehnil starejši pes. “ Močno sem si želel se izkazati pred gospodarjem. Fazan in zajec sta se mi zdela premajhna plena, zato sem trmasto iskal večjega. V gozdu sem naletel na veliko špranjo v pečini, Brlog je bil prazen, zato sem se lotil vahanja med listjem, kjer me je popikal jež,” je razočarano pojasnil kužek. Psiček je zardel od sramu.

” Imel si več sreče kot pameti, saj nisi naletel na medveda, ko si stikal okrog medvedjega brloga, za nameček pa si se celo spravil na bodičastega ježa in jo skupil,” je lovski pes strogo pokaral mladega pasjega prijatelja.

Kužek se je globoko zamislil in nato dejal:”No, ja, nimam pojma še o lovu, zato se moram naučiti predvsem skromnosti in potrpežljivosti ter seveda previdnosti.” “Kdor visoko leta, nizko pade, zato boš moral pravilno oceniti svoje moči, ko boš lovil divjad po hosti,” je pomodroval lovski pes.

Štirinožna prijatelja sta se poslovila. Kužek se je približal svojemu gospodarju.

Gospodar ga je počohal in prijazno zašepetal: “No, danes si prvič spoznal gozd. Vsak začetek je težak. Polagoma si boš nabral potrebne izkušnje in postal izurjeni lovski pes.”

Kužek je pogledal svojega gospodarja, vedel je, da ga čaka še dolga pot, saj ni lahko postati lovski pes.