Vesna v posteljici zapre očke,
ne igrajo se njene ročke.
Potuje v pravljično deželo,
leti daleč z magično marelo.
Na poti sreča zmaja,
zverina po nebu raja,
ko svetlobo povsod poraja.
Ko se bitje razpištoli,
prhuta povsod okoli,
zavija kot doneč orkan,
bruha ogenj kot vulkan.
Zvezde pridejo na dan,
ko je koš poln lepih sanj.
Zmaj se vrne v pečino,
ko prižge vso mesečino.
Svetla pot vodi marelo,
da v sanjah je veselo.
Dežnik najde varen pristan,
ko napoči na obzorju dan.
