Veter se je poigral z vejami dreves, ki so se zibale v vrtincu svežega zraka. Slavček je čepel na veji. Ptiček se je zdramil, pogledal sinje nebo in se razveselil sončnega dne: » Juhuhu! Ljubi sonček prijetno greje na sinjem nebu!«
Slaveček je zaslišal glasno cvrčanje ptičjih prijateljev z biližnjega drevesa.» Kaj se dogaja na sosednjem drevesu?« se je začudil slavček, razprostrl krili in zletel na sosednje drevo, ker mu ni radovednost dala miru.
»Zakaj glasno čebljate, prijatelji?« je radovedni slavček vprašal ptice, vendar nihče od krilatih družic na vejah drevesa se ni zmenil za slavčkove besede.
»Moje petje je soglasije tonov, « se je bahavo pohvalila ponosna sinica » zato se sliši daleč naokrog ubrano melodijo.« »Aja?« je podvomil slavček, ki se je imel za pravega virtuoza ptičjega petja. »Čiv, čiv, čiv!« je zažvrgolela sinička.» Tvoja pesem ni originalna, moji prisluhni! « je navihala kljun kukavica, se ponosno izprila in vzela sapo. »Ku, ku, ku!« se je zatem oglasila kukavca in bahavo dejala: »To je prava melodija!« »Kakšna melodija neki! Tvoje petje je pravo hreščanje. Nimaš pojma, kako se stvari streže, zato bom zažvižgal pravo poskočno vižo!« je kos prekinil kukavico, ki je užaljeno siknila skozi kljun, ker ni gladko preslišala pikre kosove pripombe: »Glej ga, no, črnega pernatega pamža z rumenim kljunom, ki se nosi kot operni pevec teatra. Te ni sram, da preziraš moje petje?« Kukavca ni ostala dolžna kosu,ker je dala veliko na pevski ptičji ponos.Kos ni nasedel kukavici, da ne bi podpihoval ptičjega spora. Črni ptiček je odmislil idejo, da bi osorno odbusil 2kukavici in ji vrnil milo za drago.
»Moja pesem je najlepša. Gozdarji ji zelo radi prisluhnejo, ko pridejo sekat in žagat drva v gozd,« je vpadel v besedo slavček. » Dobro vemo, da ljudje radi poslušajo tvoje petje, « je potrdila kukavca.»Moje petje gre ljudem takoj v uho, «je pristavila sinica in se ponosno izprsila.» Ljudje prisluhnejo vsakemu ptičjemu petju,« je modro pritrdil kos.
»Ne, dragi prijatelji, ko zapojem, ljudje takoj spoznajo moje petje, zato sem jaz najboljši pevec daleč naokrog,« je prepričano vztrajal slavček. »Tebi se sanja, krilati prijatelj! Ne bahaj se, vsaka ptica zna peti,« je odločno nasprotovala kukavca prepričani trditvi pernatega pevca.»Vprašajmo modrega čuka, on bo gotovo vedel, kdo izmed nas najlepše poje, « je modro predlagal kos. » Ko se dani, čuk poišče zavetje med vejevjem košatih krošenj dreves in zaspi,« je pojasnila kukavca.
In res, čuk je počival visoko na drevesu globoko v zavetju med krošnjo. Velika nočna ptica se je prebudila in si pomencala s perutničko zaspane okrogle oči. » Kakšen hrup je danes na drevesih! « se je pritožil zapan čuk, ko je odprl velike oči in radovedno pogledal naokrog.
»Danes ste glasni, ptičji prijatelji! « je čuk nagovoril ptice, ki so se zbrale na vejah košatega drevesa. Ptičja druščina je tako glasno čivkala in čebljala, da je zmotila čuka na veji, čeprav je nočna ptica globoko spala.
»Joj, naš hrup te je zbudil, nočni krilati prijatelj! Oprosti nam, ker smo neolikano čivkali na ves glas,« se je opravičila sinica in obljubila,»Ne bomo več tako glasno čebljali.« »Potrebujemo tvojo pomoč,« je zaprosil kos in hitel razlagati čuku: » Radi bi zvedeli, katera ptičja pesem je najlepša.« »Vsaka ptica je prepričana, da je najboljša pevka,« je priznal slavček.
»Hm, najlepša pesem je tista, ki jo zapoje vsaka ptica z občukom in čustvenim nabojem, «je čuk razmišljal na glas in sklepal: »Vsaka pesem je po svoje lepa. Vsaka melodija ima nekaj posebnega, nekaj neponovljivega in enkratnega, ki očara poslušalca, zato so vse pesmi po svoje lepe.« »Kdo je najboljši pevec?« je vztrajal slavček, ker se je imel za ptičjo cimo v pernatem zboru hoste.
»Vsaka ptica je po nravi pevka,« je nadaljeval čuk in razpredal modre misli :»Dragi prijatelj, vsak glas ima svojo lepoto, vsaka barva glasu je različna, zato vsaka ptica zna peti. Narava je podarila pticam različne glasove, da poje vsaka ptica svojo pesem. Po pesmi spoznaš pevca, torej ptico, ki jo poje, zato je vsak ptičji pevec cima ptičjega petja.«
»Naše pesmi so različne, zato je vsaka ptičja pesem lepa,« je pritrdil slavček in povabil ostale ptice:» Zapojmo torej vsi, da razveselimo ljudi!«
Ptice so molče prikimale modrim besedam pametnega čuka in predlogu slavčka. Gromka melodično ubrana ptičja pesem je zadonela po gozdu in travnikih. Čuk pa je zletel globlje v gozd, poi poiskal udobno in mirno zavetišče in zaspal.
