Mira Sušić: Odlomek mladinskega romana Za petami

0
63

DEKLIŠKA KLAPA

»Grem na vece!« so bile tiste čarobne besede, ki so jih gimnazijke izustile in prišepnile sošolki na uho, ko jih ni tiščalo na stranišče, ampak so si privoščile pavzo za dekliški čvek. Stranišče je bilo kot naročeno za take leteče dekliške sestanke med učnimi urami, ko so se selile iz razreda v razred, ker se je zamenjal predmet na urniku. Nika, Tjaša in Zala pa Mojca: to je bila štiriperesna deteljica, ki je dala marsikaj skozi, ko je šlo za učenje. No, ja, včasih je padel kak cvek, ko je bil vmes kak hud žur ali pa disko. Prfoksi niso najstnicam pogledali skozi prste. Dekleta so bila marljiva, a niso gulila vsak vikend knjig.

»Človek mora živeti,« je bil refren radožive Nike, ki je imela matematiko v mezincu, druge predmete pa je deklina odpravila z levo roko. Mojca je bila prava mravljica, pravzaprav delovna čebelica. »Če bom pridna v šoli, bom imela mir,« si je dejala Mojca, ko je razmišljala, kako in kaj. Tjaša se ni preveč pretegnila, ko je imela po glavi cote in cunje ter cape. Deklina je imela pod klopjo modno revijo, jo listala in občudovala manekenske postave naličenih lepotic. Njeno pozornost je tudi pritegnil kak mišičast frajer, gol do pasa, v kavbojkah, ki je oglaševal špegle ali mobilnik. Zala je sanjala o športni karieri v prvi odbojkarski ligi, zato se je v šoli potrudila, da je lahko trenirala brez skrbi med tednom in igrala tekme za vikende. Žuri niso bili njena pogosta domena, konec koncev, odbojka je zahtevala svoje.

Nika, Tjaša, Zala in Mojca so smuknile na vece. »Kam boste šle po maturi, punce?« je zanimalo Niko.    »Mojca ima gotovo pojma, kam bo šla, kajne?« je namignila Tjaša in pogledala Mojco. »Mika me veterina, a bi rada tudi postala detektivka,« je odgovorila plavolaska. »Nimaš frisa za kifeljca, imaš faco za študij veterine,« je prepričano trdila Zala, ko je premerila Mojco od glave do pet. »Kriminalisti imajo opravka z morilci. Dvomim, da ti ta služba leži,« je podvomila Nika. »Punca, zdi se mi, da gledaš preveč detektivk in bereš preveč kriminalk, pa misliš, da rešijo kipsi primere z levo roko,« je pristavila Tjaša. »Kaj pa ve, punce?« je Mojca modro zamenjala temo pogovora. »Matematika mi leži, a se nisem še dokončno odločila, kako in kaj,« je razmišljala Nika. »Jaz bom trenerka odbojke,« je bila trdno odločena Zala. »Jaz pa bom modna oblikovalka. Risala bom modele oblek, torbic, čevljev in modnih dodatkov,« je pristavila Tjaša.

Mojca je bila iznajdljivo dekle. »Imaš kovanec za evro?« je plavolaska vprašala sošolko. Nika je potegnila kovanec iz žepa kavbojk. »Vrgla bom kovanec v zrak. Če bo cifra, boš študirala matematiko. Če bo grb, boš šla kam drugam na faks,« je hitela razlagati Mojca, vrgla kovanec v zrak in ga mojstrsko ujela. »Cifra,« je ugotovila Mojca in pokazala kovanec sošolkam. »Važi! Plusi in minusi pa enačbe in polinomi bodo moja domena tudi v bodoče,« se je navdušila Nika nad izbiro kovanca.

 

Mladinski roman Za petami lahko naročite pri založbi Primus.