Mira Sušić: Popolna nula

0
94

Nika je sedela na običajnem mestu v občinski knjižnici, kjer je študentka anglistike in germanistike zahajala, ko je študirala za izpite. Dekle je gledalo v knjigo in si skušalo zapomniti to, kar je prebralo, toda zalogaj podatkov, ki bi jih  morala Nika spraviti v spomin, je bil zajeten in dekleta se je polastila bojazen, da ne bo zmogla pravočasno pogoltniti gore gradiva, ki je bila predvidena za izpit. » Ne bom zmogla do konca  streti takega trdega oreha,« je obupano ugotovila študentka, ko je poskusila zbrati svoje misli in se posvetiti branju in izpisovanju izvlečkov prebrane  vsebine na  prenosnik, ki ga je vedno marljivo  nosila s sabo, ko je hodila  na predavanja na faks ali v knjižnico. Nika   Počkaj  je bilo marljivo  dekle. Ko se je Nika  lotila študija, je študirala s polno paro.  Študenta anglistike in germanistike je bila pogosto v stiski s časom, ker se je pač sama preživljala prek študentskega servisa, zato je imela malo prostega časa med delom v veleblagovnici, predavanji in študijem. Z leti se je naučila odmeriti čas do zadnje minutke, tako da si ni  privoščila nobenega razvedrila, ko je šlo čisto zares med tesnimi roki izpitov. Dekle je dalo veliko nase, zato je vztrajalo na faksu kljub težavam in stiski s časom. Čas je  dekletu neusmiljeno pihal za ovratnik. Dekliški ponos je imel svojo težo, ko je šlo za ženski ugled pred razvajenimi sovrstnicami s polno denarnico in postlano potjo.

 

Dekleta se je polastil neprijeten občutek nemoči, ko se je zamišljeno zazrlo v strani zajetnega učbenika.  Tiskane črke besed  so jo sovražno gledale s papirnatih strani. Ni šlo in ni šlo v glavo. Ni ujela pravega trenutka koncentracije, ko  se je spomnila vsake podrobnosti v besedilu. Študij ji  ni šel kot namazan. Ni bilo kaj, ni bil pravi dan za učenje, ker  ni bila pri stvari.  Nekaj se ji je stalno pletlo po glavi in motilo njeno zagnanost vestne študentke. Njeni možgani niso delovali brezhibno, ker niso skladiščili podatkov. Ujeti trenutki  koncentracije so se ji izmuznili kot za stavo, ko je pomislila na  prikupnega  motorista na ulici pri semaforju.

 

Nika je bila jezna nase, pravzaprav besna. Ni šlo in ni šlo. Učenje ji ni šlo od rok. Nekaj v glavi se je zataknilo. Mehanizem se je zahakljal. » Joj, ne bom vsega predelala, kot se spodobi. »Na izpitu  bom pogrnila na celi črti,« se  je razočarano zamislila  Nika, ko je gledala gradivo in zaprepaščeno ugotovila, da si ni zapomnila popolnoma nič. Iz globin utrujenih možganov, zasičenih  s podatki, se je prikradla misel, ki je popolnoma razorožila navdušeno študentko anglistike in germanistike.» Če ne zmoreš naštudirati takega zalogaja za izpit, vrzi puško v koruzo in obesi študij na klin. Potegni črtamo nad svojimi ambicijami uveljavljene anglistke  in germanistke,  zaposli se v  nakupovalnem središču s polnim delovnim  urnikom ter zabavaj  se vsak večer  v disku, pa boš končno na konju. Guljenje knjig ni zate, punca. Ti si popolna nula, ne boš nikdar  zlezla na zeleno vejo in diplomirala v roku  z odliko na faksu. Nimaš še  tipa, frajerji  te ne  jemljejo resno. Nimaš manekenske postave, nimaš oblek, modnih dodatkov, torbic in čevljev  iz butika. Ne oblačiš se za uspeh, požvižgaš se  za formo. Fitnes je zate španska vas, čeprav hodiš na  trim, ko ti čas to dopušča.«  je zlobni  glasek očital študentki

 

Nika se ni predala kar tako malodušju in  ravnodušju, zato  se je odločno uprla  strupeni misli, ki se je valila po njenih zasičenih možganih.  »Nisem ne mevža in niti hleva, sem ponosno in trmasto dekle, ki bo  trmoglavo vztrajalo do konca,« si je dopovedovala Nika in zagrizeno grizla kislo jabolko gore nepredelane snovi. Profesorica, ugledna  predavateljica  na faksu, prava cima stroke,  je predavala po tekočem traku med zahtevnimi predavanji in seminarji, ko je nalagala študentom seminarske naloge. Ženska je znanost tresla z levo roko, ko je razlagala podrobnosti književnikov in literarnih del.

 

Dekle je zapičilo pogled v knjigo in njene oči so požirale besedo za besedo, dokler se je njen utrujeni pogled ustavil na zadnjem zlogu  besede, ki je tičala na koncu strani. » Dosti imam  tega nemškega krompirja, pa še tista butasta angleška gorčica mi že preseda.« so se uprli njeni možgani in odvračali vsak dekletov poskus, da bi si vtisnila v spomin še naslednje podatke v učbeniku. Ni bilo kaj, zopet se ji je izmuznil trenutek in ni ujela prave misli.

 

Misel je šla po svoje. Možgani so mleli svojo moko kot mlin in potegnili na dan  podobo postavnega frajerja v usnjeni jakni in spranih kavbojkah na jekleni zverini. Fant, ki  je parkiral  motorno kolo, si je snel zaščitno čelado in jo položil v prtljažnik svojega težkega motorja. Njegov pogled je ujel rjavolasko na nasprotnem pločniku ceste.  Nika je prišla v njegovo vidno polje in pritegnila pozornost prikupnega  motorista v gneči  mimoidočih ljudi. Nekaj posebnega je bilo na tistem  ljubkem, rjavolasem dekletu, ki je čakalo na prehodu za pešce. Nika se je zadržano nasmehnila fantu čez cesto, fant ji je vrnil nasmeh. Njuna pogleda sta se srečala na ulici med ljudmi in ujela trenutek nemega pozdrava. Vsaka beseda je bila med njima odveč. Bila sta si na razdaljo všeč. Njuna pogleda sta bila na isti valovni dolžini.

 

Nika je omagala, zaprla knjigo  in povesila pogled na mizo. »Trde orehe moraš streti s pravilno močjo.« je zašepetal  prijazen moški glas in zdramil  študentko z otopelosti. Dekle je dvignilo pogled in zagledalo na nasprotni strani mize  modela, ki je prisedel k njej. » Vesel sem,  da  sem te  tule našel, skrivnostno dekle,« se je nasmehnil motorist, prisedel k dekletu in se mehko predstavil: » Gorazd  Bizjak.«  »Me veseli, Nika  Počkaj,« se je odzvala rjavolaska. Frajer je  punco presenetil. Fant jo je staknil brez problema. »No, ja, fanti si zanjo pomagati, če jih zanima kako dekle in jim je punca všeč. Zveze in poznanstva,« je pomislila Nika in začudeno gledala  mladega moškega kostanjevih las.  » Moj trud je brez haska. Buljim zaman  v bukve. Imam občutek, da sem popolna nula,« je vzdihnila študentka. »Ti nisi popolna nula ampak brihtno dekle,« je prepričano dejal  Gorazd. »  Ne morem se zbrati, urediti misli in naštudirati predpisano gradivo za izpit. Imam občutek, da mi vse beži iz rok,« je tarnala Nika.  »Vzemi si pavzo. Bodi ponosna nase, veseli se vsakega svojega uspeha, ko pa boš diplomirala, si iskreno čestitaj  in  navdušeno zaploskaj,«  je svetoval frajer.

 

Gorazd je popolnoma presenetil  Niko, ko se je narisal pred njo v knjižnici in izrekel tiste čarobne besede, ki so dokazale, da ni bilo fantu vseeno za dekle. »  Nisem še tvoje dekle,« je v zadrgi zamrmrala študentka.  »Vem, da nisva še par, sreča pa včasih čisto po svoje obrača usodo mladih ljudi. Ujela sva trenutek, ko sta se  najina  pogleda zlila v nasmeh.  Najini srci se  bosta odločili, če bova zares fant pa dekle,« se je nasmehnil  Gorazd in pristavil : » Predlagam ti čisto kratek sprehod, da se malce razvedriš, spiješ pijačo  in odpočiješ utrujene in zasičene  možgane, potem pa ti bo šlo kot po maslu, dekle.«  Model   ni imel dlak na jeziku.  Fant  je šel k stvari kot vsi moški. Gorazd  je povabil  Niko na sprehod in na  pijačo, skratka na randi.  Nika  se je zadržano nasmehnila, zamišljeno tuhtala kako in kaj, nato pa navdušeno prikimala, ko je pretehtala vsako  misel in odmislila dvome:» Sprehod mi bo dobro del in pijača je tudi dobra ideja.«  Gorazd se je zdel dekletu fant na mestu .Študentka  je  spravila knjige in prenosnik  v  nahrbtnik  ter odšla iz knjižnice s postavnim fantom, ki je vzbudil zanimanje prisotnih študentk v kamniti mogočni stavbi mestne knjižnice. Nevoščljiva zavist je grizla študentke in nabrusila njihove poglede, ki so zrli za odhajajočim parom. Nika ni bila več  popolna nula, ker se je nekdo iskreno  zanimal zanjo.

 

Nika je bila posebna punca. Njen ljubek obraz se je vtisnil v  Gorazdov  spomin. Njen  zadržan nasmeh  je  pritegnil njegovo pozornost od trenutka, ko jo je  zapazil med množico na ulici.  Fant se je spravil v akcijo, da  bi staknil tisto rjavolasko. Njegov detektivski nos ni zatajil, saj je zasledil pravo sled.  Dekle je bilo študentka, on pa je bil absolvent agronomije, tik pred zagovorom magistrske  diplome.

 

Fant in dekle sta sedela v lokalu po sprehodu in pila pijačo. » Kaj študiraš, Gorazd?« je zanimalo Niko. »  Agronomijo. Prevzel bom očetovo domačijo in se lotil kmečkega turizma, « je kratko odgovoril Gorazd.

 

» Domačija in  kmečki turizem sta enkratna izziva. Super ideja !«  je vzkliknila Nika, ki se je  navdušila nad fantovo zamislijo in bleknila v tri dni:  »Pisarniško delo bo čisto moja skrb in domena, ti pa boš urejal kmetijo.«  Gorazd je molče pogledal dekle in se  prijazno nasmehnil. Dekle se je ugriznilo za jezik in umolknilo.  Nika je bila  očitno  v zadregi, zardela je od sramu  kot kuhan rak. » Nimam nič proti, če mi boš pomagala na kmetiji, tvoje pomoči bom iskreno vesel,« je pristal Gorazd in nalašč namignil na skupno pot. » Ko bo čas za to, si bova zgradila najin dom in živela pod isto streho kot mož in žena, seveda če  bova prej postala par,« je zadovoljno dejal  fant, ki ni skrival, da mu je bilo dekle presneto všeč. » Ustaviva konje, ker nisva še fant in dekle,« se je izmazala Nika iz zagate. » Lahko pa hodiva in ugotoviva ,če se ujameva,« je nalašč dejal Gorazd. » Zaupajva  si številki mobija za začetek, « je bila predrzna Nika.  » V redu,   zamenjajva  si številki mobilnika,« je brez obotavljanja prikimal Gorazd in potegnil na plano pametni telefon. Nika si  ni mogla kaj, zbrskala je svoj mobilnik. In glej, fant ji je dal svojo številko brez problema, ona pa mu je zaupala svojo. Skuhala si je sama kašo, ko se ji je zareklo marsikaj. » Da bova na zvezi, kajneda ?« je  zatem pristavil Gorazd in ujel trenutek, ko so se dekletu zalesketale oči. » Lepo mi je s tabo,« ni ovinkaril fant. Niki je bilo tudi prijetno z Gorazdom, a je molčala, ker se je zbala svojega predrznega in pogumnega jezika, ki se je čudno obnašal, ker se je vrtel kot vrtalka v vetru. Bila sta si očitno všeč. Nekaj se je pletlo med njima.

 

Nika je bila študentka anglistike in  germanistike, ki se je navdušila bodisi  za angleščino in bodisi za nemščino. Jezika sta  dekletu ležala, bila sta ji napisana na kožo.  Tuja jezika je vzljubila že v šolskih klopeh, zato se je že zdavna odločila za študij germanistike in anglistike. Zelo rada je prebirala angleške in nemške avtorje, listala časopise in sledila dogajanju anglosaškega in nemškega sveta.

 

Branje knjig je Niko zelo veselilo. Ko se je utapljala v  verigo pripovedi, ki so jo avtorji znali  mojstrsko pričarati,  se je dekle počutilo svobodno. Odpotovalo je v neznano, pred njo so se odpirali novi svetovi in  odkrivala je usode ljudi.

 

Nika je bilo  ljubko rjavolaso dekle. Velike globoke  oči so zalesketale, ko si je Nika nadela slušalke in poslušala priljubljeno glasbo za razvedrilo. Nasmeh je bil  ljubek  žarek veselja in vedrega razpoloženja na obrazu dekleta, ko ni Nika gulila za izpite, ampak se je malce razvedrila s klapo. Vrsta pegic, ki je krasila majhen  dekletov nosek, je dala poseben čar obrazu.

 

Dekle je vzljubilo modreni ples, se  začelo tudi redno ukvarjati z njim  in nastopati na šolskih prireditvah. Moderni ples je bil za Niko prijetno  razvedrilo, nikoli  pa  ni pomislila, da bi se s plesom poklicno ukvarjala.

 

Ko je  Nika stopila na plesišče, je zaživela, v gibe in korake je zlila čustveno dušo. Glasbeno melodijo je globoko doživljala, glasba  jo je kar zanesla po plesišču in vsak njen telesni gib je lebdel v vrtincu ustvarjalnega zanosa  plesalke.

 

Postaven  fant je vstopil v avlo fakultete, se radovedno ozrl  naokrog po pritličju. Frajer je iskal  med gručo mladih obrazov, čakajočih na predavanja , tisti dekletov obrazek, ki mu je buril noči. Dekle, ki je fanta že dalj časa zanimalo, je sedelo na klopi z odprto knjigo  in s svežnjem zapiskov na kolenih.  Študentka anglistike in germanistike  se je zatopila v branje, zato ni bila pozorna na mimoidoče študente, ki so prihajali in odhajali iz stavbe.  Gorazd Bizjak  se je z odločnim korakom približal  sedečemu dekletu na klopi. » Boš videla , da bo šolo. Tvoja seminarska naloga je super,« je  mladi moški kostanjevih las bodril  plaho študentko Niko Počkaj. Dekle, ki ni pričakovalo tistega jutra  Gorazda na faksu,  je presenečeno povzdignilo  pogled in njene začudene oči so se srečale z fantovim nežnim pogledom.  »Veseli me, da si prišel,« je tiho zamrmrala študentka, ki se ni počutila tako same. »Nekdo se zanima zame in ta nekdo je  super frajer, da dol padeš, « je pomislila Nika.  »  Lahko prisedem zraven?« je vljudno vprašal   Gorazd.  Nika je odločno  prikimala. » Izpit mi je šel kot šus.  Dobila sem desetko,«  se je pohvalilo dekle. » Čestitam! Tuji jeziki so ti napisani na kožo. Držal bom pesti zate in te  počakal kar tu v avli, potem pa bova  nekam šla, da proslaviva  tvojo desetko  pisnega izpita  nemščine,« je navdušeno predlagal Gorazd Bizjak, ki mu je bilo dekle všeč. Nika je bila vzhičena, ko je zagledala Gorazda. Njeno srce ni bilo ravnodušno do tistega fanta, ki se je nepričakovano narisal  pred njo v veži fakultete.

 

»Moram na seminar,« je  tiho dejalo dekle. » Ni problema,« se je nasmehnil fant. Nika je spravila knjige in  zapiske v torbo ter pohitela v predavalnico, medtem ko se je frajer igračkal z mobilnikom. Njegov prst je drsel po ikonah gladkega displeja pametnega telefona na dotik.

 

» Nika je tista ženska, ki sem jo zdavna iskal in ob njej bom gotovo srečen,«  se je  odločil fant, ko je razmišljal o ljubki  rjavolaski, ki ni bila lepotica kot nekatera dekleta, ki jih je Gorazd poznal in se zavrtel z njimi v disku. Rjavolaska je bila ljubka, pristna in naravna. Ni bila goska, koza, afna in avša. Bila je čisto običajno dekle, ki ni dalo veliko na imidž  modnega trenda iz butikov.  Dekle se je okusno  obleklo, imelo je smisel za kombinacijo krojev in odtenkov barv, čeprav ni imelo oblek, torbic, modnih dodatkov in čevljev iz butikov. Naličilo se je primerno, ko je  šlo v službo, na faks ali v disko z druščino.

 

Gorazd je rahlo položil roko na dekletovo ramo, ko se je Nika vrnila s seminarja in prisedla k njemu na klop. » Greva na pijačo pa potem na prehod ?« je predlagal fant. Dekle je molče prikimalo.  Gorazd in Nika sta  zavila v bife in si privoščila osvežujočo pijačo v zavetju krošenj dreves na vrtu lokala, nato sta se sprehodila po nabrežju ob reki

 

Gorazd je prižel rjavolasko k sebi. Fant in dekle sta si zrla  v oči.  Fant je mehko šepnil  dekletu : » Všeč si mi, dekle.« Nika se je stisnila k njemu  in našla  pri njemu zavetje, ki ga je vedno pogrešala in iskala.  »Tale je pravi, ni  gotovo baraba. Slutim, da ni  zakrinkan nasilnež,«  si je dejala študentka.  »Si želiš, da postaneva stalen par, Nika?« je mehko vprašal  Gorazd dekle.  »Jaz sem za to,« je  sramežljivo zamrmrala Nika in se v tistem trenutku otresla zadnjih dvomov do tistega postavnega, in prikupnega fanta . » Vem, da si fant na mestu, zato ti zaupam, da boš  fer,« je tiho  zašepetalo dekle.  »Srečen sem, da bova  par, ker mi zaupaš. Všeč si mi dekle,« se je razveselil Gorazd in izpovedal svoje občutke: » Rad te imam Nika, zapomni si, neskončno te imam rad, dekle.« Gorazd, jaz te  imam tudi rada, zelo rada,«  se je odzvala rjavolaska. Niki  se je prvič zgodilo , da ji je  nekdo iskreno rekel, da jo ima rad, ona pa mu je tako zaupala, da mu je brez zadržka izpovedala svojo ljubezen.  Gorazd se ji je približal kot še nihče doslej. Bil je olikan, ljubezniv in vljuden, stal ji je ob strani, ko jo je bilo strah zaguljenega izpita. Prvič v življenju jo je imel nekdo iskreno rad in ona je imela nekoga  zares rada.

 

Gorazd  je objel  dekle ter ji podaril nežen poljub v zahvalo njene ljubezni.  Nika  se je stisnila  k njemu in zatisnila oči. Poslušala je bitje njegovega srca, ki je bilo samo za njo in ne za kako drugo dekle,