Nika je sedela na običajnem mestu v občinski knjižnici, kjer je študentka anglistike in germanistike zahajala, ko je študirala za izpite. Dekle je gledalo v knjigo in si skušalo zapomniti to, kar je prebralo, toda zalogaj podatkov, ki bi jih morala Nika spraviti v spomin, je bil zajeten in dekleta se je polastila bojazen, da ne bo zmogla pravočasno pogoltniti gore gradiva, ki je bila predvidena za izpit. » Ne bom zmogla do konca streti takega trdega oreha,« je obupano ugotovila študentka, ko je poskusila zbrati svoje misli in se posvetiti branju in izpisovanju izvlečkov prebrane vsebine na prenosnik, ki ga je vedno marljivo nosila s sabo, ko je hodila na predavanja na faks ali v knjižnico. Nika Počkaj je bilo marljivo dekle. Ko se je Nika lotila študija, je študirala s polno paro. Študenta anglistike in germanistike je bila pogosto v stiski s časom, ker se je pač sama preživljala prek študentskega servisa, zato je imela malo prostega časa med delom v veleblagovnici, predavanji in študijem. Z leti se je naučila odmeriti čas do zadnje minutke, tako da si ni privoščila nobenega razvedrila, ko je šlo čisto zares med tesnimi roki izpitov. Dekle je dalo veliko nase, zato je vztrajalo na faksu kljub težavam in stiski s časom. Čas je dekletu neusmiljeno pihal za ovratnik. Dekliški ponos je imel svojo težo, ko je šlo za ženski ugled pred razvajenimi sovrstnicami s polno denarnico in postlano potjo.
Dekleta se je polastil neprijeten občutek nemoči, ko se je zamišljeno zazrlo v strani zajetnega učbenika. Tiskane črke besed so jo sovražno gledale s papirnatih strani. Ni šlo in ni šlo v glavo. Ni ujela pravega trenutka koncentracije, ko se je spomnila vsake podrobnosti v besedilu. Študij ji ni šel kot namazan. Ni bilo kaj, ni bil pravi dan za učenje, ker ni bila pri stvari. Nekaj se ji je stalno pletlo po glavi in motilo njeno zagnanost vestne študentke. Njeni možgani niso delovali brezhibno, ker niso skladiščili podatkov. Ujeti trenutki koncentracije so se ji izmuznili kot za stavo, ko je pomislila na prikupnega motorista na ulici pri semaforju.
Nika je bila jezna nase, pravzaprav besna. Ni šlo in ni šlo. Učenje ji ni šlo od rok. Nekaj v glavi se je zataknilo. Mehanizem se je zahakljal. » Joj, ne bom vsega predelala, kot se spodobi. »Na izpitu bom pogrnila na celi črti,« se je razočarano zamislila Nika, ko je gledala gradivo in zaprepaščeno ugotovila, da si ni zapomnila popolnoma nič. Iz globin utrujenih možganov, zasičenih s podatki, se je prikradla misel, ki je popolnoma razorožila navdušeno študentko anglistike in germanistike.» Če ne zmoreš naštudirati takega zalogaja za izpit, vrzi puško v koruzo in obesi študij na klin. Potegni črtamo nad svojimi ambicijami uveljavljene anglistke in germanistke, zaposli se v nakupovalnem središču s polnim delovnim urnikom ter zabavaj se vsak večer v disku, pa boš končno na konju. Guljenje knjig ni zate, punca. Ti si popolna nula, ne boš nikdar zlezla na zeleno vejo in diplomirala v roku z odliko na faksu. Nimaš še tipa, frajerji te ne jemljejo resno. Nimaš manekenske postave, nimaš oblek, modnih dodatkov, torbic in čevljev iz butika. Ne oblačiš se za uspeh, požvižgaš se za formo. Fitnes je zate španska vas, čeprav hodiš na trim, ko ti čas to dopušča.« je zlobni glasek očital študentki
Nika se ni predala kar tako malodušju in ravnodušju, zato se je odločno uprla strupeni misli, ki se je valila po njenih zasičenih možganih. »Nisem ne mevža in niti hleva, sem ponosno in trmasto dekle, ki bo trmoglavo vztrajalo do konca,« si je dopovedovala Nika in zagrizeno grizla kislo jabolko gore nepredelane snovi. Profesorica, ugledna predavateljica na faksu, prava cima stroke, je predavala po tekočem traku med zahtevnimi predavanji in seminarji, ko je nalagala študentom seminarske naloge. Ženska je znanost tresla z levo roko, ko je razlagala podrobnosti književnikov in literarnih del.
Dekle je zapičilo pogled v knjigo in njene oči so požirale besedo za besedo, dokler se je njen utrujeni pogled ustavil na zadnjem zlogu besede, ki je tičala na koncu strani. » Dosti imam tega nemškega krompirja, pa še tista butasta angleška gorčica mi že preseda.« so se uprli njeni možgani in odvračali vsak dekletov poskus, da bi si vtisnila v spomin še naslednje podatke v učbeniku. Ni bilo kaj, zopet se ji je izmuznil trenutek in ni ujela prave misli.
Misel je šla po svoje. Možgani so mleli svojo moko kot mlin in potegnili na dan podobo postavnega frajerja v usnjeni jakni in spranih kavbojkah na jekleni zverini. Fant, ki je parkiral motorno kolo, si je snel zaščitno čelado in jo položil v prtljažnik svojega težkega motorja. Njegov pogled je ujel rjavolasko na nasprotnem pločniku ceste. Nika je prišla v njegovo vidno polje in pritegnila pozornost prikupnega motorista v gneči mimoidočih ljudi. Nekaj posebnega je bilo na tistem ljubkem, rjavolasem dekletu, ki je čakalo na prehodu za pešce. Nika se je zadržano nasmehnila fantu čez cesto, fant ji je vrnil nasmeh. Njuna pogleda sta se srečala na ulici med ljudmi in ujela trenutek nemega pozdrava. Vsaka beseda je bila med njima odveč. Bila sta si na razdaljo všeč. Njuna pogleda sta bila na isti valovni dolžini.
Nika je omagala, zaprla knjigo in povesila pogled na mizo. »Trde orehe moraš streti s pravilno močjo.« je zašepetal prijazen moški glas in zdramil študentko z otopelosti. Dekle je dvignilo pogled in zagledalo na nasprotni strani mize modela, ki je prisedel k njej. » Vesel sem, da sem te tule našel, skrivnostno dekle,« se je nasmehnil motorist, prisedel k dekletu in se mehko predstavil: » Gorazd Bizjak.« »Me veseli, Nika Počkaj,« se je odzvala rjavolaska. Frajer je punco presenetil. Fant jo je staknil brez problema. »No, ja, fanti si zanjo pomagati, če jih zanima kako dekle in jim je punca všeč. Zveze in poznanstva,« je pomislila Nika in začudeno gledala mladega moškega kostanjevih las. » Moj trud je brez haska. Buljim zaman v bukve. Imam občutek, da sem popolna nula,« je vzdihnila študentka. »Ti nisi popolna nula ampak brihtno dekle,« je prepričano dejal Gorazd. » Ne morem se zbrati, urediti misli in naštudirati predpisano gradivo za izpit. Imam občutek, da mi vse beži iz rok,« je tarnala Nika. »Vzemi si pavzo. Bodi ponosna nase, veseli se vsakega svojega uspeha, ko pa boš diplomirala, si iskreno čestitaj in navdušeno zaploskaj,« je svetoval frajer.
Gorazd je popolnoma presenetil Niko, ko se je narisal pred njo v knjižnici in izrekel tiste čarobne besede, ki so dokazale, da ni bilo fantu vseeno za dekle. » Nisem še tvoje dekle,« je v zadrgi zamrmrala študentka. »Vem, da nisva še par, sreča pa včasih čisto po svoje obrača usodo mladih ljudi. Ujela sva trenutek, ko sta se najina pogleda zlila v nasmeh. Najini srci se bosta odločili, če bova zares fant pa dekle,« se je nasmehnil Gorazd in pristavil : » Predlagam ti čisto kratek sprehod, da se malce razvedriš, spiješ pijačo in odpočiješ utrujene in zasičene možgane, potem pa ti bo šlo kot po maslu, dekle.« Model ni imel dlak na jeziku. Fant je šel k stvari kot vsi moški. Gorazd je povabil Niko na sprehod in na pijačo, skratka na randi. Nika se je zadržano nasmehnila, zamišljeno tuhtala kako in kaj, nato pa navdušeno prikimala, ko je pretehtala vsako misel in odmislila dvome:» Sprehod mi bo dobro del in pijača je tudi dobra ideja.« Gorazd se je zdel dekletu fant na mestu .Študentka je spravila knjige in prenosnik v nahrbtnik ter odšla iz knjižnice s postavnim fantom, ki je vzbudil zanimanje prisotnih študentk v kamniti mogočni stavbi mestne knjižnice. Nevoščljiva zavist je grizla študentke in nabrusila njihove poglede, ki so zrli za odhajajočim parom. Nika ni bila več popolna nula, ker se je nekdo iskreno zanimal zanjo.
Nika je bila posebna punca. Njen ljubek obraz se je vtisnil v Gorazdov spomin. Njen zadržan nasmeh je pritegnil njegovo pozornost od trenutka, ko jo je zapazil med množico na ulici. Fant se je spravil v akcijo, da bi staknil tisto rjavolasko. Njegov detektivski nos ni zatajil, saj je zasledil pravo sled. Dekle je bilo študentka, on pa je bil absolvent agronomije, tik pred zagovorom magistrske diplome.
Fant in dekle sta sedela v lokalu po sprehodu in pila pijačo. » Kaj študiraš, Gorazd?« je zanimalo Niko. » Agronomijo. Prevzel bom očetovo domačijo in se lotil kmečkega turizma, « je kratko odgovoril Gorazd.
» Domačija in kmečki turizem sta enkratna izziva. Super ideja !« je vzkliknila Nika, ki se je navdušila nad fantovo zamislijo in bleknila v tri dni: »Pisarniško delo bo čisto moja skrb in domena, ti pa boš urejal kmetijo.« Gorazd je molče pogledal dekle in se prijazno nasmehnil. Dekle se je ugriznilo za jezik in umolknilo. Nika je bila očitno v zadregi, zardela je od sramu kot kuhan rak. » Nimam nič proti, če mi boš pomagala na kmetiji, tvoje pomoči bom iskreno vesel,« je pristal Gorazd in nalašč namignil na skupno pot. » Ko bo čas za to, si bova zgradila najin dom in živela pod isto streho kot mož in žena, seveda če bova prej postala par,« je zadovoljno dejal fant, ki ni skrival, da mu je bilo dekle presneto všeč. » Ustaviva konje, ker nisva še fant in dekle,« se je izmazala Nika iz zagate. » Lahko pa hodiva in ugotoviva ,če se ujameva,« je nalašč dejal Gorazd. » Zaupajva si številki mobija za začetek, « je bila predrzna Nika. » V redu, zamenjajva si številki mobilnika,« je brez obotavljanja prikimal Gorazd in potegnil na plano pametni telefon. Nika si ni mogla kaj, zbrskala je svoj mobilnik. In glej, fant ji je dal svojo številko brez problema, ona pa mu je zaupala svojo. Skuhala si je sama kašo, ko se ji je zareklo marsikaj. » Da bova na zvezi, kajneda ?« je zatem pristavil Gorazd in ujel trenutek, ko so se dekletu zalesketale oči. » Lepo mi je s tabo,« ni ovinkaril fant. Niki je bilo tudi prijetno z Gorazdom, a je molčala, ker se je zbala svojega predrznega in pogumnega jezika, ki se je čudno obnašal, ker se je vrtel kot vrtalka v vetru. Bila sta si očitno všeč. Nekaj se je pletlo med njima.
Nika je bila študentka anglistike in germanistike, ki se je navdušila bodisi za angleščino in bodisi za nemščino. Jezika sta dekletu ležala, bila sta ji napisana na kožo. Tuja jezika je vzljubila že v šolskih klopeh, zato se je že zdavna odločila za študij germanistike in anglistike. Zelo rada je prebirala angleške in nemške avtorje, listala časopise in sledila dogajanju anglosaškega in nemškega sveta.
Branje knjig je Niko zelo veselilo. Ko se je utapljala v verigo pripovedi, ki so jo avtorji znali mojstrsko pričarati, se je dekle počutilo svobodno. Odpotovalo je v neznano, pred njo so se odpirali novi svetovi in odkrivala je usode ljudi.
Nika je bilo ljubko rjavolaso dekle. Velike globoke oči so zalesketale, ko si je Nika nadela slušalke in poslušala priljubljeno glasbo za razvedrilo. Nasmeh je bil ljubek žarek veselja in vedrega razpoloženja na obrazu dekleta, ko ni Nika gulila za izpite, ampak se je malce razvedrila s klapo. Vrsta pegic, ki je krasila majhen dekletov nosek, je dala poseben čar obrazu.
Dekle je vzljubilo modreni ples, se začelo tudi redno ukvarjati z njim in nastopati na šolskih prireditvah. Moderni ples je bil za Niko prijetno razvedrilo, nikoli pa ni pomislila, da bi se s plesom poklicno ukvarjala.
Ko je Nika stopila na plesišče, je zaživela, v gibe in korake je zlila čustveno dušo. Glasbeno melodijo je globoko doživljala, glasba jo je kar zanesla po plesišču in vsak njen telesni gib je lebdel v vrtincu ustvarjalnega zanosa plesalke.
Postaven fant je vstopil v avlo fakultete, se radovedno ozrl naokrog po pritličju. Frajer je iskal med gručo mladih obrazov, čakajočih na predavanja , tisti dekletov obrazek, ki mu je buril noči. Dekle, ki je fanta že dalj časa zanimalo, je sedelo na klopi z odprto knjigo in s svežnjem zapiskov na kolenih. Študentka anglistike in germanistike se je zatopila v branje, zato ni bila pozorna na mimoidoče študente, ki so prihajali in odhajali iz stavbe. Gorazd Bizjak se je z odločnim korakom približal sedečemu dekletu na klopi. » Boš videla , da bo šolo. Tvoja seminarska naloga je super,« je mladi moški kostanjevih las bodril plaho študentko Niko Počkaj. Dekle, ki ni pričakovalo tistega jutra Gorazda na faksu, je presenečeno povzdignilo pogled in njene začudene oči so se srečale z fantovim nežnim pogledom. »Veseli me, da si prišel,« je tiho zamrmrala študentka, ki se ni počutila tako same. »Nekdo se zanima zame in ta nekdo je super frajer, da dol padeš, « je pomislila Nika. » Lahko prisedem zraven?« je vljudno vprašal Gorazd. Nika je odločno prikimala. » Izpit mi je šel kot šus. Dobila sem desetko,« se je pohvalilo dekle. » Čestitam! Tuji jeziki so ti napisani na kožo. Držal bom pesti zate in te počakal kar tu v avli, potem pa bova nekam šla, da proslaviva tvojo desetko pisnega izpita nemščine,« je navdušeno predlagal Gorazd Bizjak, ki mu je bilo dekle všeč. Nika je bila vzhičena, ko je zagledala Gorazda. Njeno srce ni bilo ravnodušno do tistega fanta, ki se je nepričakovano narisal pred njo v veži fakultete.
»Moram na seminar,« je tiho dejalo dekle. » Ni problema,« se je nasmehnil fant. Nika je spravila knjige in zapiske v torbo ter pohitela v predavalnico, medtem ko se je frajer igračkal z mobilnikom. Njegov prst je drsel po ikonah gladkega displeja pametnega telefona na dotik.
» Nika je tista ženska, ki sem jo zdavna iskal in ob njej bom gotovo srečen,« se je odločil fant, ko je razmišljal o ljubki rjavolaski, ki ni bila lepotica kot nekatera dekleta, ki jih je Gorazd poznal in se zavrtel z njimi v disku. Rjavolaska je bila ljubka, pristna in naravna. Ni bila goska, koza, afna in avša. Bila je čisto običajno dekle, ki ni dalo veliko na imidž modnega trenda iz butikov. Dekle se je okusno obleklo, imelo je smisel za kombinacijo krojev in odtenkov barv, čeprav ni imelo oblek, torbic, modnih dodatkov in čevljev iz butikov. Naličilo se je primerno, ko je šlo v službo, na faks ali v disko z druščino.
Gorazd je rahlo položil roko na dekletovo ramo, ko se je Nika vrnila s seminarja in prisedla k njemu na klop. » Greva na pijačo pa potem na prehod ?« je predlagal fant. Dekle je molče prikimalo. Gorazd in Nika sta zavila v bife in si privoščila osvežujočo pijačo v zavetju krošenj dreves na vrtu lokala, nato sta se sprehodila po nabrežju ob reki
Gorazd je prižel rjavolasko k sebi. Fant in dekle sta si zrla v oči. Fant je mehko šepnil dekletu : » Všeč si mi, dekle.« Nika se je stisnila k njemu in našla pri njemu zavetje, ki ga je vedno pogrešala in iskala. »Tale je pravi, ni gotovo baraba. Slutim, da ni zakrinkan nasilnež,« si je dejala študentka. »Si želiš, da postaneva stalen par, Nika?« je mehko vprašal Gorazd dekle. »Jaz sem za to,« je sramežljivo zamrmrala Nika in se v tistem trenutku otresla zadnjih dvomov do tistega postavnega, in prikupnega fanta . » Vem, da si fant na mestu, zato ti zaupam, da boš fer,« je tiho zašepetalo dekle. »Srečen sem, da bova par, ker mi zaupaš. Všeč si mi dekle,« se je razveselil Gorazd in izpovedal svoje občutke: » Rad te imam Nika, zapomni si, neskončno te imam rad, dekle.« Gorazd, jaz te imam tudi rada, zelo rada,« se je odzvala rjavolaska. Niki se je prvič zgodilo , da ji je nekdo iskreno rekel, da jo ima rad, ona pa mu je tako zaupala, da mu je brez zadržka izpovedala svojo ljubezen. Gorazd se ji je približal kot še nihče doslej. Bil je olikan, ljubezniv in vljuden, stal ji je ob strani, ko jo je bilo strah zaguljenega izpita. Prvič v življenju jo je imel nekdo iskreno rad in ona je imela nekoga zares rada.
Gorazd je objel dekle ter ji podaril nežen poljub v zahvalo njene ljubezni. Nika se je stisnila k njemu in zatisnila oči. Poslušala je bitje njegovega srca, ki je bilo samo za njo in ne za kako drugo dekle,
