V duplu stanujem,
ker v hosti domujem.
Ne bojim se višine,
strah me ni globine.
Po drevesu urno švigam,
da se dobro razmigam.
Prekoračim vsako mejo,
ko vešče skočim na vejo.
Za obleko imam kožušček,
ki objame moj rep, tačke in trebušček.
Radovedno pokukam iz dupline,
ko zamikajo me gozdne miline.
Oreh in lešnik sta moj jedilnik,
gozdna pot po drevesih moj pravilnik.
