Neža napreza možgane,
nič pametnega ji ne kane.
Prazen list pred njo ostane,
matematika ne mami gane.
Sončni žarek skrije se za oblake,
slabo vreme meri strumne korake.
Na obzorju so hude nevihte,
za račune ni dekliške ihte.
Nič ne bo s sladoledom,
ni konca z mučnim obredom.
Poštevanka se nekje zatakne,
spomin jo nekam vtakne.
Računi so brez rešitve,
vsi izgovori so slabe trditve.
Trma se ne dobro odnese,
slabo voljo samo prinese.
Mami gleda Nežko strogo postrani,
deklica se računov krčevito brani.
Učenka vda se v žalo usodo,
z računanjem ima hudo zablodo,
raje pomila bi vso posodo.
Matematika je trd oreh,
ko ni srček zanjo ves gorek.
