Komu slovnica tako prija,
da zanjo vsak dan navija?
Guli jo dan in noč,
ne zabriše knjige proč.
Sklanjatev je cela parada,
Mirku toži se promenada.
Ločila so v nadlogo,
ko pacajo vso nalogo.
Vejica šla je po svoje,
bije spisom hude boje.
Šut preži za vogalom,
pade z rdečim padalom.
Cvek rezervira si mesto,
ko napaka prečka cesto.
Glagol tudi zmeša štrene,
med vaje se brzo požene.
Števnik rad veselo nagaja,
ko zapis ne po taktu raja.
Predlog je prava uganka,
Mirka ulovi njegova zanka.
Zaimek se čudno obnaša,
sklone vedno oponaša.
Skladnja je prava muka,
okrog odvisnikov se suka.
Stavčni členi ne dajo mira,
vedno jih je polna mera.
Mirko oči samo obrača,
medmet je tolsta pogača.
Členek tudi se ne šali,
ko tatinsko se podvali.
Slovnica je prava mora,
ker pravil je cela gora.
