Sonce kuri kot peč,
sence ni nikjer več.
Curi pot kot potok,
na plaži je kup otrok.
Skok v morje se prileže,
da na kopanju je sveže.
» Sadni sok nima učinka,«
jamra glasno mala Tinka.
Pod sončnik se zateče,
pot po čelu povsod teče.
Na pesku žoga sameva,
živžav pred kioskom odmeva.
Vroče je za umret,
Zala liže sladoled.
Jure stoji v kačji vrsti,
potni so njegovi prsti.
Ne obrne svojih pet,
čaka v vrsti svoj kornet,
pred kioskom je gost promet,
razlega se vesel klepet.
Sladoled je hladen obliž,
ko z vročino je velik križ.
