Bledo sonce slabo praži,
drena ni več na plaži.
Veter kodra morske valove,
barka trže vrvi okove.
Morje pljuska v čeri,
hrusta obalo kot žiri.
Galeb jadra v pristan,
moti ga vetrovni dan.
Burja piha čez drn in strn,
hladen sunek zbode kot trn.
Za vogalom živižga pesem,
kdo v Trstu je raztresen,
da lovi klobuk ves besen?
Šumot morja ne podurha,
na višku je bučna burka.
Morski val buta v pomole,
vrtinec meče posod stole,
mota se okrog smetnjakov
kot tekač hitrih korakov,
polomi vse dežnike,
sliši se doneče krike.
Po strmini močno piha,
na nabrežju ne težko spopiha,
morsko peno objestno diha.
Kapa ni za staro šaro,
šal ne šiba v košaro,
plašč ne gre v omaro,
dokler burja kuha obaro.
