Burja polni bela jadra
od Trsta pa tja do Zadra.
Raztepe povsod oblake,
motijo jo sajaste navlake.
Čolne buta v pomole,
na nabrežju podi stole.
Lovi kape in klobuke,
za pešce so prave muke.
Ko vali se po vogalih,
šali ne ostanejo v predalih.
Strešniki s streh letijo,
smetnjaki se lahki zdijo.
Dežniki se polomijo,
veje v parku se zlomijo.
Veter piha s polono paro,
kuha hladno mrzlo obaro.
Leden mraz v obraz bode,
ko jo burja fajn zagode.
