MIT 4 – Ker smo ljudje razumska bitja, so ključ do družbenih sprememb dovolj prepričljivi racionalni dokazi
Ljudje nismo najprej razumska bitja. Različno se recimo odzovemo na novico, da so se štirje ljudje ubili v nesreči športnega letala kot na vest o štirih mrtvih v avtomobilskem trčenju. Vzrok je v tem, ker se bojimo letenja z letalom, svoje avtomobile pa ljubimo. Naše razumsko odzivanje je pogojeno s čustvenimi stanji, ki so že v nas.
Stara metoda spreminjanja sveta s pomočjo razumskega dokazovanja ustvarja začaran krog. S trdim delom smo neko stvar raziskali, naše trditve dokazali in razglasili dejstva. Ljudje pa so naše dokaze ignorirali iz čustvenih razlogov. Mi smo se nato odzvali na njihove nerazumne ugovore ter na podlagi lastnih čustev nestrpnosti, neugodja, užaloščenosti nasprotovali s svojimi primeri. Oni so znova branili svoje poglede in jih podprli s še močnejšimi čustvi ogroženosti, sovražnosti,… Dokazi, ki jim nihče noče prisluhniti, nikogar ne prepričajo. Začaran krog.
Iz začaranega kroga se rešimo tako, da sprejmemo dejstvo, da mi in ljudje okrog nas najprej reagiramo s čustvi in ne z razumom. Človekovim čustvom ne smemo nasprotovati, ampak je potrebno z njimi sodelovati. Uporabimo torej igro kot močan in ljudem prijazen način za raziskovanje novih svetov, novih možnosti, za pridobivanje novih izkušenj in za doseganje kvalitetnih sprememb.(Glej ‘NAJBOLJŠI RECEPT NA SVETU’)
Zakaj ravnamo ljudje nerazumno, nespametno, neracionalno? Ob prej omenjenih nesrečah z letalom in avtom ali pri napadu morskega psa, pri terorističnih napadih, nevarnostih pred tujci, v politiki ali javnih razpravah o čemerkoli prevladujejo čustva nad razumom.
Drugače se odzivamo na padec športnega letala kot na trčenje avtomobila, ker vest o strmoglavljenem letalu potrka na naš strah pred višino in letenjem. Ignoriramo pa podobno nesrečo z avtom, ker je avto povezan z lepimi čustvi, ki jih gojimo do svojega avta. Ko imamo nekaj radi, smo si pripravljeni celo lagati, samo da bi ohranili prijetna čustva. Globoko v svojem srcu morda celo vemo, da je oseba, ki jo obožujemo lažnjivec ali alkoholik, toda zoperstavljanje temu dejstvu prinese posledice, s katerimi se nismo pripravljeni soočiti. Naši možgani nam omogočajo take živčne povezave, da lahko za nas neprijetne realnosti izločimo (filtriramo). Tako je pri posamezniku. V družbi, skupnosti posameznikov, pa ni dosti drugače. Naša samoprevara nam pomaga zmanjšati zaskrbljenost in strah.
Zakaj smo tako sovražna skupnost? Ker verjamemo v mit, da smo razumska bitja, se trudimo in silimo z razumskim dokazovanjem opravičevati svoja ravnanja pred samim seboj. Ko nekdo napade našo skrbno izgrajeno razumsko predstavo, zbode in zaneti pod to predstavo ležeče prikrite čustvene razloge in motive, zaradi katerih smo si tudi ustrezno prikrojili to, v kar bomo verjeli. V samoobrambi pred čustvenimi bolečinami iščemo ali si izmišljamo dejstva, da z njimi dodatno podkrepimo našo izmišljeno predstavo. Oseba, ki nas skuša spremeniti s skrbno izbranimi jasnimi dokazi, se tudi čustveno odzove na našo čustveno reakcijo in kmalu postanemo sovražniki, zaprti v začaran krog ideoloških spopadov.
Jaz sem razumen. Problem je oni drugi. Velika past za tiste, ki se trudijo spremeniti svet, je prepričanje, da so sami razumni, druga stran – ‘sovražniki’, pa niso. Naši možgani in čustva pa so trdno povezani na enak način kot pri onih, ki jih imenujemo ‘drugi’ in ‘sovražniki’. Osupljivo je, da postanemo še manj razumni, če se pretvarjamo, da naša čustva ne igrajo pomembne vloge v procesu našega razmišljanja.
Čustva delujejo podtalno in skrivaj spodkopavajo naše sposobnosti razmišljanja in sklepanja. Oseba, ki se zaveda in dojame moč vpliva čustev na svoje razmišljanje, je sposobna bolj jasno in logično razmišljati. Ko uvidimo, da je vpliv čustev na naše vedenje in delovanje veliko močnejši od vpliva razuma, se moramo za spreminjanje sveta naučiti jezik, ki se zelo razlikuje od jezika, ki ga uporablja razum. (Več informacij na to temo tudi v knjigah: Daniel Goleman: ‘Emotional Intelligence’ in ‘Vital Lies, Simple Truths.’)
Kaj pomeni ‘delati s človekovo čustveno pokrajino’? Delo se začne s spoznanjem, da je za človeka naravno, da reagira čustveno in se brani, če je njegov sistem prepričanj izzvan in izpostavljen. Najprej se moramo torej soočiti s človekovimi čustvi in šele nato z njegovim umom. Pravilno delati s človekovo čustveno pokrajino pomeni razumeti, katera čustva in življenjske izkušnje spodbujajo človeka v izoblikovanje njegovih prepričanj. Kaj vpliva na to, da človek verjame tisto, v kar verjame. So morda še kakšne želje, zahteve, pričakovanja skrite v človekovi čustveni pokrajini. Odkrili boste, da so v mnogih ljudeh stare pokopane želje natančno nasprotne tistim, ki jih uresničujejo v sedanjosti. Na primer oseba, ki je zlobna in sebična, je gnana od preteklih čustvenih izkušenj. Takoj pod površjem te osebe pa si topla, nežna in ljubeča čustva želijo na plano. Tudi to nežno in pozorno a prikrito osebo ženejo prejšnje izkušnje. Če želimo odrešiti in uveljaviti pod površjem prikrita čustva, ne poskušajmo na razumski način, ker bi dominantna želja izpodbila sleherni razumen predlog. Pokopana čustva je mogoče privabiti na površje tako, da ustvarimo okolje in pogoje, kjer se bo nežna, ljubeča osebnost lahko varno in sproščeno pridružila igri.
Ali pogovor igra kakšno vlogo pri tem spreminjanju? Seveda. Če damo ljudem nove čustvene izkušnje, oni pa se odločijo, da to priložnost za novo izkušnjo sprejmejo, bodo avtomatično iskali razloge za spremembo, ki jo želijo narediti. Ta proces prilagajanja človekovih sistemov prepričanj je olajšan, če oseba ki spodbuja spremembo, v pogovoru dodatno okrepi razloge za sprejem nove izkušnje. V pogovoru podani razlogi pa so le redko sprožilec spremembe. Nova izkušnja mora priti najprej.
P.S. www.playforchange.com in elektronski naslov ustanoviteljev iz Avstralije davidengwicht@optushome.com.au Namen druženja je eksperimentiranje z ustvarjanjem boljšega sveta skozi igro. Ustanovitelja tega Mednarodnega kreativnega združenja sta zelo prijazen, ljubeč par Ingrid Burkett in David Engwicht. Z veseljem vam prenašam nekaj njunih sporočil v razmislek.
