Ali te protislovne želje in vrednote ne povzročijo v človeku resnih psihičnih težav in celo norost?
Prav nasprotno. Verjamemo, da so protislovne želje vir naše brezmejne kreativnosti in da v mentalne težave in norost pahnejo človeka zapostavljene in v podzavest potisnjene legitimne potrebe in želje.
Paradoks v nas, ko hkrati veljata dve ali več navidezno nasprotujočih si misli, trditev, konceptov ali procesov, je temelj kreativnega genija narave. Vzemimo paradoks intimnost/osamljenost. Ko sta ti dve nasprotujoči želji prisiljeni deliti prostor v isti glavi, povzročita notranjo napetost – napetost, ki jo moderna družba zmotno interpretira kot ‘problem, ki ga je treba rešiti’ torej odpraviti napetost. In prav ta napetost nas sili k iskanju kreativne poti za zadovoljitev obeh legitimnih želja, ne da bi katerokoli zanikali ali jo skrili ‘pod odejo’.
Zanimivo pri paradoksih je, da ne gre le za nasprotnosti, ki si logično nasprotujeta ampak sta hkrati tudi nerazdružljivo povezani in ena ne more preživeti brez druge. V našem primeru brez osamljenosti in močnega občutenja sebe, nimamo sebe, da bi se dali drugemu v intimnosti. In če se ne predamo drugemu, ne moremo najti svojega resničnega bistva. Pri vseh paradoksih gre za brezkončni, ritmično se prepletajoč krožni ples.
Tisti, ki rešijo s paradoksom nastalo napetost tako, da potisnejo eno željo v podzavest ali da se izogibajo ‘zaplesati’ z napetostjo, sebe samega odrežejo od vira svoje kreativnosti, postanejo pa tudi mentalno neuravnoteženi.
Zakaj pravite, da je razumevanje narave naših kontraverznih (paradoksalnih) želja eden od glavnih pogojev za doseganje družbenih sprememb?
Prepričanje ljudi na Zahodu, da je nezdravo imeti nasprotujoče si želje, prisili ljudi, da privzamejo posamezne, poenotene, konvencionalne, splošno veljavne vzorce za zadovoljevanje želja. Izberejo eno željo na račun druge in jo skušajo zadovoljiti. S siljenjem ljudi, da si izberejo in sprejmejo eno od možnih dveh strani paradoksa, razdelimo ljudi v dva nasprotna tabora: ‘okoljevarstveniki’ proti ‘podjetnikom’, ‘vozači’ proti ‘rezidentom’, ‘zagovorniki osebnih svoboščin’ proti ‘zagovornikom interesov skupnosti’,… Izmišljamo si in udejanjamo nove in nove oblike ločevanja. Vsaka skupina oziroma tabor zgradi ideološko osnovo za svojo izbrano stran paradoksa. To pa vzpodbudi dve politiki, ki si nasprotujeta in druga drugo hranita z nasprotujočimi aktivnostmi in sovražnostmi. Napetost med elementi, ki sestavljajo paradoks in ki je v naših glavah povsem naravna, se razprši v okolje, v kolektivno, se pozunanji, pomnogoteri.
Ne moremo doseči bistvenih družbenih sprememb, dokler ne najdemo poti in načinov za ponovno ponotranjenje teh paradoksalnih napetosti. Ta proces se lahko začne v nas samih tako, da raziščemo lastno čustveno pokrajino in odkrijemo, kar smo zakopali in potlačili.
Najprej moramo sami ponovno vzpostaviti svoje notranje paradoksalne razcepljenosti, šele potem lahko povabimo druge, da nam sledijo.
To ni razumski proces, ampak čustveno potovanje na katerem s fantazijo in domišljijo raziščemo izredno prostrano pokrajino naših želja. Pogosto pride do pravih pretresov in razrvanosti in to ne takrat, ko se nam podrejo trenutne dominantne želje ali karkoli, kar nam predstavlja veliko vrednost ampak takrat, ko v preteklosti potlačene želje in vrednosti privrejo na dan, v naše zavedanje in se uravnotežijo z do tistega trenutka prevladujočimi in gospodujočimi vrednostmi. Ta močan notranji nemir sprosti mogočen val kreativnosti in modrosti v smeri iskanja novih možnih oblik sožitja teh nasprotujočih si želja v nas.
Sprožilec spremembe ni napad na obstoječi sistem vrednot in prepričanj, ampak intimno raziskovanje svoje čustvene pokrajine, dvigovanje potopljenih in potlačenih glasov in praznovanje z njimi.
Ali ne napihujete stvari bolj, kot je potrebno?
Ljudje, ki jih imamo za kreativne genije so običajno združeni z zelo zanimivim paradoksom. Sposobni so načrtovati in doumeti enormne kompleksnosti in zapletenosti tako imenovanega ‘realnega sveta’, hkrati pa vzdržujejo otroško preprostost, nedolžnost in naivnost. Eno brez drugega ima običajno za posledico črno bel ideološki pogled na svet. Enoumja v človekovi zgodovini so dovolj zgovorna.
P.S. www.playforchange.com in elektronski naslov ustanoviteljev iz Avstralije davidengwicht@optushome.com.au Namen druženja je eksperimentiranje z ustvarjanjem boljšega sveta skozi igro. Ustanovitelja tega Mednarodnega kreativnega združenja sta zelo prijazen, ljubeč par Ingrid Burkett in David Engwicht. Z veseljem vam prenašam nekaj njunih sporočil v razmislek.
