Mladostniki in spolnost

0
306

Kaj nam otroci skrivajo o spolnosti

Spolnost je tema, ki je za odraščajočega človeka zelo pomembna, vendar kljub veliki sproščenosti družbe večina staršev s svojimi otroki o teh vsebinah še vedno težko spregovori. Mladi si znanje in izkušnje pridobivajo neodvisno od staršev, nekaj drobcev o tem, kako gledajo na spolnost, spolno zrelost, zaščito in druge vidike spolnosti, pa nam je predstavila Tadeja Kolander, diplomirana medicinska sestra iz ZD Ljubljana, enota Center, ki mladim v okviru sistematskih pregledov v osnovni in srednji šoli predava prav o teh temah.
Družbeni trendi, ki so jim podvrženi zdajšnji mladostniki, se zelo razlikujejo od tistih, ki so vladali v času odraščanja njihovih staršev in zlasti starih staršev. "Golota in spolnost nista več tabu, kar je v določeni meri pozitivna sprememba. Nihče si ne želi, da bi se ju mladi sramovali. Toda takšna svoboda in sproščenost je na drugi strani prispevala k temu, da je spolnost, ki bi morala biti krona kakovostnega odnosa, močno razvrednotena. Vrednota je užitek in ne več odnos med človekoma. Tako zdaj ni več družbeno sporno, če imamo več spolnih partnerjev, preden se ustalimo z enim in si z njim ustvarimo družino.

Mladi so te družbene spremembe ponotranjili, in če sodim po njihovih odzivih na predavanjih, jih sprejemajo kot ‘normalne’. Pogosto pa ne razumejo, kakšne posledice jih zaradi tega utegnejo doleteti. O tem preprosto ne razmišljajo. Zanimivo in tudi zaskrbljujoče je, kaj dojemajo kot pogosto menjavanje spolnih partnerjev, ki je kritično merilo za povečano ogroženost za spolno prenosljive bolezni (SPO).

Najpogostejšo odgovor se glasi ‘če imaš vsak vikend drugega’, medtem ko se jim zdi deset spolnih partnerjev v obdobju, preden si najdejo stalnega življenjskega partnerja, s katerim bodo ustvarjali družino, povsem sprejemljivo. Osupli so, ko jim povem, koliko spolno prenosljivih bolezni (ki so pogosto težko prepoznavne, saj lahko številne tudi po več let potekajo brez bolezenskih znakov) obstaja in koliko parov v Sloveniji je neplodnih.

Šokira jih tudi dejstvo, da je lahko problem vsak partner, s katerim imajo nezaščiten spolni odnos (brez kondoma). Tega se ne da opredeliti s številko. Nekdo lahko že od prvega partnerja s spolno preteklostjo dobi SPO. Mladi vedo, da obstajajo spolno prenosljive okužbe in bolezni, vendar mislijo, da so sami varni pred njimi. Ko jih vprašam, do kdaj je treba uporabljati kondom, rečejo, da do takrat, ko se med partnerjema vzpostavi zaupanje.

Prepričani so, da s postopnim spoznavanjem partnerja lahko oceniš, da je zdrav. Toda to seveda ne drži. Kondom morajo uporabljati vedno (od začetka do konca spolnega odnosa), in sicer vse dotlej, ko se ob nekom ustalijo za vse življenje. Le tako bodo v trajno zvezo z enim partnerjem vstopili s čim manjšim tveganjem za SPO. Spremenjenim družbenim normam in svobodi v spolnosti se bomo morali prilagoditi z večjo odgovornostjo pri uporabi kontracepcije, zlasti kondoma, ter z vzgojo za vzdržnost pred tveganimi spolnimi odnosi in zmanjševanje števila spolnih partnerjev," razlaga Tadeja Kolander.

Kdaj pripravljeni za spolnost

Zanimivo je, kako se mladi dojemajo, kar zadeva zrelost in primerno starost za vstop v svet spolnosti. Kot pravi naša sogovornica, večina dijakov prvih letnikov srednjih šol zrelost in pripravljenost za spolne odnose povezuje s starostjo okoli petnajst ali šestnajst let (dejanska starost njih samih). Prepričani so, da so takrat dovolj zreli in da imajo potrebno znanje za vstop v svet spolnosti.

Drugi pomemben dejavnik je po njihovem mnenju partner (ta odgovor je pogostejši pri dekletih). Če ga imaš rad in sta že nekaj časa skupaj, je to zadosten razlog, da poskusiš s spolnimi odnosi. Po raziskavah je pri nas polovica sedemnajstletnikov že spolno aktivnih, stroka pa si prizadeva, da bi to starost dvignili vsaj na osemnajst ali devetnajst let. Toda kot pove Tadeja Kolander, je na osnovi odzivov dijakov na predavanjih jasno, da mladi tej ideji niso naklonjeni. "Vedno jim povem, da kljub zunanjim znakom pubertete njihov razvoj še ni zaključen in da pri petnajstih, šestnajstih letih spolne sluznice še niso zrele, zaradi česar so veliko dovzetnejše za resne okužbe.

Pomembna je tudi čustvena zrelost. Pri šestnajstih letih mladostnik zagotovo še ni čustveno zrel za tako pomemben korak, kot je začetek spolnih odnosov. Raziskave tudi kažejo, da bi starejši mladostniki, ki so zgodaj vstopili v spolnost, svojo odločitev pozneje pogosto želeli spremeniti. Poleg tega ne smemo spregledati še enega zelo pomembnega vidika zgodnje spolnosti. Dokazano je namreč, da so mlajši mladostniki manj odgovorni pri uporabi kontracepcije, prej jo opustijo, uporabljajo jo manj redno in pogosto nepravilno. To pa je vsekakor zaskrbljujoče."

Kontracepcija razširjena in dosegljiva
Sogovornica sicer pove, da se je uporaba kontracepcije zelo razširila, saj je le malo mladih, ki je ne bi poznali in ki ne bi vedeli za njene prednosti. Temu pritrjuje tudi dr. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki pove, da se je znižal delež mladostnikov, ki ne uporabljajo kontracepcije, povečala se je uporaba zanesljive kontracepcije, število mladoletnih nosečnic pa upada.

"Med tistimi, ki so uporabili zaščito pred nosečnostjo, je večina (90 %) uporabila katero od zanesljivih metod, med katere spadajo kontracepcijske tablete, kondom in kombinacija katere koli od teh dveh zaščit z drugimi metodami. Največji porast so opazili pri uporabi kontracepcijskih tablet, ki se je v zadnjih petnajstih letih pri mladostnicah povečala za trikrat. Delež mladostnikov, ki so pri zadnjem spolnem odnosu uporabili katero od zanesljivih metod za preprečevanje nosečnosti, se je značilno razlikoval glede na socialnoekonomski položaj družine: najvišji je bil pri mladostnikih iz družin z visokim (85,7 %), najnižji pa pri tistih iz družin z nizkim socialnoekonomskim položajem (61,5 odstotka). "

Zaščita tudi pred spolno prenosljivimi boleznimi
To je vsekakor spodbuden podatek, znatno manj pa navdušuje to, da mladi kontracepcijo vse prepogosto povezujejo zgolj z zaščito pred neželeno nosečnostjo, zaradi česar ne uporabljajo dvojne zaščite kot najzanesljivejše metode (hormonska kontracepcija in kondom) ali samo kondoma, s katerim edino preprečujejo tudi spolno prenosljive bolezni.

Po podatkih raziskave, ki jo je IVZ (zdaj Nacionalni inštitut za javno zdravje) v okviru formalnega šolskega izobraževanja o spolni vzgoji opravil v slovenskih srednjih šolah, kondom ob prvem spolnem odnosu uporabi približno tri četrtine mladostnikov, slabša pa je uporaba kondoma ob zadnjem spolnem odnosu. Tadeja Kolander poudari, da pri kondomu velja zlati trojček: pravilna uporaba kondoma ob vsakem spolnem odnosu, uporaba kondoma od začetka do konca spolnega odnosa in uporaba kondoma pri vseh spolnih partnerjih vse do takrat, ko se odločimo za stalnega partnerja, s katerim se želimo ustaliti in ustvariti družino. Tu ne sme biti improvizacije, kajti vsako odstopanje lahko pomeni nevarnost za prenos SPO.

"Mladi so praviloma zgroženi, ko statistiko o spolno prenosljivih boleznih prenesem na njihovo skupino. Nenadoma so postavljeni v središče zgodbe s konkretno možno številko, ki bi lahko veljala zanje, če upoštevamo znano statistiko in če se bodo v spolnosti obnašali neodgovorno. Globoko v sebi so prepričani, da se to lahko zgodi le drugim, njim pa ne, vendar žal ni tako. SPO so v zelo visokem odstotku prisotne zlasti pri mladih do petindvajsetega leta starosti.

Dlje se zadržimo pri trenutno bolj perečih in slabo znanih okužbah, kot sta okužba s humanimi papiloma virusi (HPV) in okužba z bakterijo Chlamydia trachomatis. Po statističnih podatkih naj bi vsaj polovica spolno aktivnih vsaj enkrat v življenju prišla v stik s HPV. K sreči se večina tovrstnih okužb pozdravi sama od sebe, vendar nihče ne more vedeti, kdo bo tisti nesrečnik/nesrečnica, pri katerem bo okužba prešla v kronično obliko in pozneje napredovala denimo v raka na materničnem vratu. Oseba je lahko okužena in prenaša okužbo ne druge, sama pa nima nobenih bolezenskih znakov," razlaga Tadeja Kolander.

Njene besede potrjujejo tudi izsledki omenjene raziskave. Kot pravi dr. Leskovšek, je pokazala tudi to, da so mladi premalo informirani o spolnosti in posledično tudi o spolno prenosljivih boleznih. Tri četrtine mladih, ki so imeli spolni odnos zgodaj, meni, da bi morali o spolnosti vedeti več. "Dijaki, ki so poslušali vsebine s področja spolne vzgoje, so kot spolno prenosljive prepoznali več bolezni kot pa tisti, ki tovrstnih vsebin še niso poslušali. Na prepoznavanje teh bolezni vpliva tudi tip izobraževanja in to, ali je oseba v šoli poslušala vsebine s področja spolne vzgoje. Spol pa ne vpliva na število identificiranih spolnih bolezni. "

Internet koristen, vendar skriva številne pasti
Družbe brez interneta si danes ne znamo niti predstavljati. To je zagotovo najpogosteje uporabljan vir raznovrstnih informacij, tudi o spolnosti. Žal na njem niso le preverjene informacije, temveč tudi takšne, ki mladim ponujajo zelo izkrivljeno podobo spolnosti in odnosa med dvema človekoma, poleg tega so lahko celo nevarne.

Bojan Kodelja, vodja projekta Neodvisen.si, ki mlade skuša poučiti o pasteh različnih odvisnosti, tudi internetne, v zvezi s tem pravi naslednje: "Zelo hitro in precej nepripravljeni smo vstopili v ‘nov svet’, ki prvič v zgodovini človeštva ponuja številne možnosti – v dobrem in v slabem. Ne razumemo še vsega in ne poznamo vseh odgovorov na številne pasti, ki so načrtno nastavljene zato, da nekogaršnji problem postane priložnost za drugega. Toda dobra stvar je, da se lahko zelo hitro učimo in soustvarimo neko novo skupnost, kjer so slišani vsi glasovi, tudi otrok in mladostnikov.

Prav spoštljiv dialog med odraslimi in otroki mladostniki, ki postajajo eksperti na področju izkušenj, nam bo prinesel želene odgovore za svet, v katerem smo se znašli. Internet, družabna omrežja in domala vsa novodobna tehnologija so orodja, ki posamezniku ponujajo številne pozitivne priložnosti in možnosti, nepoznavalce, naivneže in pretirano radovedne pa lahko tudi hitro zapeljejo na polje različnih pasti zasvojenosti in drugih težav. Na tem polju se največkrat znajdejo prav otroci, ki – razumljivo – ne zmorejo pravočasno prepoznati morebitnih pasti in ne poznajo njihovih posledic. Zato je naloga odraslih, da čim prej posvojimo novodobna orodja ter jih vsakodnevno uporabljamo in raziskujemo, saj bomo le tako kos pogovoru z lastnim otrokom."

Splet seveda ni samo temen in nevaren; na njem so tudi za mlade zelo koristne strani in vsebine. Ena takih, ki jo mladim vselej priporoči tudi Tadeja Kolander, je spletna svetovalnica tosemjaz.net, ki sodi pod okrilje celjske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot pravi urednica te spletne strani, Petra Tratnjek, je skoraj četrtina vseh vprašanj, ki jih mladi naslavljajo na svetovalnico, povezanih s spolnostjo in spolnim zdravjem. Področje telesnega in spolnega dozorevanja je v središču zanimanja mladostnikov. Dekleta sprašujejo občutno več kot fantje.

Glavnina vprašanj o spolnosti se nanaša na samozadovoljevanje, kar bolj izrazito zanima fante, medtem ko dekleta več sprašujejo o spolnih odnosih in odločanju za spolnost. Mladi sprašujejo tudi o kontracepciji, spolovilih in spolnem zdravju, zlasti poleti pa je veliko vprašanj namenjenih menstruaciji in njenem prestavljanju, saj dekleta skrbi, če smejo plavati, uporabljati tampone ipd. Kot še pove Petra Tratnjek, dekleta v svojih pismih večkrat napišejo, da staršem ne upajo povedati, da dozorevajo in da so že dobile menstruacijo.

Zaupanje je zelo pomembno
Tinkara Srnovršnik, dr. med., ginekologinja, ki odgovarja v spletni svetovalnici tosemjaz.net, tem ugotovitvam pritrdi in pove, da mladostnikom pomagajo iskati odgovore na najrazličnejša vprašanja v zvezi s spolnostjo in telesnimi spremembami. Kot pravi, je dekleta, ki se odločajo za prvi spolni odnos in razmišljajo o kontracepciji, strah obiskati ginekologa, saj se bojijo pregleda.

Ginekologinja Srnovršnikmladostnicam odgovori, da v tem primeru pregled ni potreben, in razlaga: "Po vprašanjih sodeč je razlog za prvi spolni odnos še vedno ljubezen, čeprav je v redkih primerih opaziti tudi potrošniški odnos do spolnosti v smislu menjavanja partnerjev, eksperimentiranja in dokazovanja pred vrstniki. Mladi laže postavljajo vprašanja prek spleta, saj so lahko zaradi anonimnosti bolj odkriti glede zadreg, o katerih doma teže spregovorijo ali pa sploh ne."

V svetovalnici jim pomagajo predvsem do odgovorne skrbi za lastno telo, zdrave samopodobe in zaupanja vase. Največjo past, ki jo opaža pri odraščanju in stopanju v spolnost, so pornografske vsebine in številne neresnice, o katerih mladostniki prebirajo na spletu. Take vsebine ponujajo mladim izkrivljeno podobo o spolnosti, velika pričakovanja ob prvem spolnem odnosu in posledično razočaranja. Dodaja še, da spodbujajo dialog in zaupen odnos s starši, vendar žal vedo, da so odnosi v družinah odvisni od številnih dejavnikov, v katere pa nimajo vpogleda.

Tretjina petnajsletnikov že imela spolni odnos

Kot pravi dr. Evita Leskovšek, je raziskava, opravljena med slovenskimi srednješolci, pokazala, da je dobrih 28 odstotkov petnajstletnikov že imelo spolni odnos, od tega več fantov (32 %) kot deklet (25 %). Od tega je spolne odnose imelo 15 odstotkov gimnazijcev, 34 odstotkov tistih, ki obiskujejo srednje tehnične šole in 48 odstotkov petnajstletnikov, ki obiskujejo poklicne šole.

Srednja starost ob prvem spolnem odnosu se je v primerjavi z letom 1996 znižala, in sicer z 18,5 na 17 let.

Poleg tega je raziskava pokazala, da je aids edina spolno prenosljiva bolezen, ki jo je kot tako prepoznalo več kot 50 odstotkov dijakov (97 %). Po poznavanju sledijo gonoreja (30 %), sifilis (50 %), genitalne bradavice (28 %) in hepatitis B (36 %). Najmanj (4,2 %) anketiranih je kot spolno prenosljivo bolezen označilo trihomoniazo.

 

Vir: www.viva.si