Pred leti sem bil na morju. Peščene plaže Budve. Sutomore. Montenegro. Mirno, sončno poletje. Nenadoma, o tem so mi pravili, čuden naravni pojav. V trenutku veliki valovi. Petmetrski. Kot če bi mimo peljala prekooceanka. Zaslišim krike ženske 300 m od obale:
»Na pomoč!!«
A tu je bil reševalec, plečat moški, rojen plavalec. Čuvaj plaže. Torpedo. V trenutku skoči v vodo, kravl, gor, dol. Vse bližje ji je. Voda šprica. Valovi visoki. Ga vidiš, ga ne vidiš. Gruča opazovalcev se veča. Mislimo, da je že pri njej. Nenadoma ga močan vodni tok potegne proti dnu. Nikoli ga ni nihče več videl.
A ženska z zadnjimi močmi kriči:
»Na pomoč! Na pomoč!«, morda celo samo »Hilfe!«
Pojavi se drugi reševalec, mogočen. Dva metra. Eni mrmrajo, da igra vaterpolo pri POŠK-u, kasneje naj bi baje prestopil k Mornarju iz Splita. Skoči, plava, brca z nogami. Gor, dol. Ima jo že … Ne! Silen morski tok ga je potegnil pod vodo. Nikoli ga nismo več videli. Znanost je toliko vsega že odkrila, a dela ji ne zmanjka. Vedno več je stvari, ki jih ne vemo, si jih ne znamo razložiti.
Zdaj pa čisto zares vpije ženska z zadnjimi atomi moči.
Pojavi se droban možic, v poslovni obleki, s kravato. Se urno sleče do kopalk. Množica ostrmi, obnemi.
Podoben zobotrebcu. Prozoren, podhranjen. Pogumen. Steče proti vodi, odrine, skoči in … takoj utone!
In takoj se mi posveti. Če bomo pravilno, zdravo in dovolj jedli, pazili na uravnoteženo prehrano, ki bo vsebovala ravno prav beljakovin, ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov, maščob, bomo krepki. Vse je že popisano v knjižicah. Proteini ali beljakovine so iz amino kislin, ogljikovi hidrati, maščobe, minerali, vitamini! V zdravem telesu zdrav duh!
Tako krepostnim nam bo v življenju lahko uspelo priti čisto blizu, če se bo kdo utapljal! In vselej se kdo utaplja.
Morda celo jaz, morda ti?
Stare slabe prehranjevalne navade postopno zamenjujem z boljšimi.
Ko zjutraj vstanem in iz nizkih, temnih, svinčenih oblakov lije, se spomnim, da sem se sedemkrat zaljubil na tak dan. In mi gre na smeh. Pa največjega jurčka sem našel, ko je prav podobno lilo.
No, na sončni dan sem se zaljubil pa dvaintridesetkrat.
Tista resnična, res prava in ena sama Ljubezen, ki nam je vsem morda najbližja in hkrati tako daleč,
potrpežljivo čaka. In mi vsi jo slutimo.
