Večkrat sem že sanjala in o tem tudi pripovedovala – o tem, da bi po svoji smrti ustanovila angelske brigade. Da bi organizirala mrežo angelov, ki bi prišli na zemljo na pomoč pri hudih nesrečah, katastrofah, trpljenju … Bi reševali otroke, ženske in stare iz vojnih grozot, obnemogle iz poplavljenih območij, nosili malčke in bolnike iz ognjenih zubljev, odnesli dojenčke s prizorišč nesreč na varno …
Ko prebiram poročila o posledicah globalne gospodarske krize, o vsak dan novih tisočih brezposelnih, o večanju števila ljudi, živečih pod pragom revščine, o nasilju kot kriku upora zoper barbarsko logiko kapitala, ki mu je za ljudi malo mar, saj ga zanimajo samo dobički, vse večji dobički … se streznim in neham sanjati o nebeških višavah, ker se presneto dobro zavedam, da živim ZDAJ in TUKAJ in da je zdaj in tukaj vse bolj težko in še težje bo, torej potrebujemo angelske brigade na zemlji.
Angeli so po moji opredelitvi ljudje, ki so sposobni sočutja in širokega objema za vse, ne glede na rasne, religiozne, starostne, finančne in drugih vrst razlike. Angeli se zavedajo naše prepletenosti, zato ne pristajajo na princip ločenosti, na delovanje za lastne interese. Vidijo celovito sliko sveta in vedo, da smo vsi – eno.
Berem torej poročila o krizi, ki se je (še) ne zavedamo, saj da smo kot tisti potniki visokega razreda na ladji Titanik, ki so plesali, pili šampanjec in se zabavali, čeprav so reveži nadstropje nižje že tonili v smrt. Da preprosto nočemo videti in slišati strahotnega materialnega propada, ki se je že začel, in se bo nadaljeval v isti smeri: brezposelni, revni, obupani in zato nasilni … Berem ta opozorila, ne pa tudi vizij, kako iz krize. Politiki in ekonomisti ponavljajo stare vzorce, ponujajo isto.
Isto se z istim ne da odpraviti. Ni rešitev v tem, da bomo še z večjo zagnanostjo kapitala pognali obrate delovne proizvodnje in finančnih mahinacij. Da bomo dajali milijarde davkoplačevalskega denarja zato, da ne bodo izgubili služb ljudje v sistemih, zgrajenih na virtualnih špekulacijah in ne na realnih tleh. Da bomo še naprej kreditirali tiste, ki so s prelahko pridobljenimi krediti pripeljali do tega, o čemer zdaj govorimo in se bojimo … To podaljšuje agonijo, ustvari iluzijo rešitve, a če ne bo radikalnih sprememb – radikalne spremembe pa so vedno spremembe zavesti — se zares spremenilo ne bo nič.
Angeli vedo, kaj je ljudem najpomembnejše. Ne maksimalno povečanje vrednosti delnic, naraščajoči profiti in višji družbeni bruto produkt. Pomembno je, da smo ljudje zadovoljni. Kot bi rekel modri Dalaj Lama, važno je, da smo srečni. Za srečnost pa je najpomembnejši občutek človeškega dostojanstva. Sočutje in solidarnost. Občutek, da smo koristni in potrebni, sprejeti in ljubljeni. Da imam vrednost zato, ker sem človek, in ne zato, ker veliko zaslužim, sem visoko na družbeni lestvici uspeha in se moja slika pojavlja vsak dan v medijih. Človekova identiteta ni zunaj, to niso visoke številke na bančnem računu, temveč bitnost znotraj, ljubeče bitje srca. Osrečujejo nas duhovne razsežnosti, zadovoljujejo pa prepogosto zgolj materialne. Če te padejo pod pričakovanja, se človek lahko zlomi. O čemer vsak dan pričajo vesti o samomorih finančnih mogotcev pod naslovi tipa: »Krogla zaradi krize«.
Krogla v glavo ali štrik okoli vratu pač ni nikakršna rešitev! Rešitev je v občutku lastne vrednosti, ki jo s tem, da sem, kar sem, prispevam v dobrobit družine, skupnosti in sveta.
Angelske brigade bi potemtakem prinašale med obupane zavedanje, da je slehernik edinstveno, enkratno bitje. Na državni ravni bi temu materialno pritrdili z osnovnim dohodkom, ki bi ga prejemal vsak odrasli državljan. Na Slovenskem je pobuda prisotna že nekaj let, a je uradna ušesa (še) nočejo zaznati. Svetovno znani sociolog Ulrich Beck je v intervjuju za Objektiv prepričljivo argumentiral tudi po njegovem umni predlog: Osnovni dohodek bi pomenil osvoboditev od prisile dela, odvzel bi delu primat borbe za zaslužek in preživetje. Za Nemčijo meni, da bi bil osnovni dohodek lahko 800 EUR, za Slovenijo mislim, da kakih 200 do 300 EUR manj. Ker bi ga dobil vsak odrasel prebivalec R Slovenije, ne bi bila potrebna socialna pomoč brezposelnim, ki v ljudeh zbuja frustrirajoči občutek, da so nevredno breme na plečih družbe. Sprostilo bi se ogromno delovnih mest, ki so zdaj namenjena registriranju in razdeljevanju socialne pomoči, in pogosto zaradi neustvarjalnega dela namrgodeni uradniki bi lahko počeli kaj drugega. Kaj, kar bi jih resnično veselilo.
Na polju prepoznave lastne vrednosti bi bile angelske brigade silno koristne. Poglejmo primer. Prihitijo med razjarjene delavke in delavce tovarne IUV na Vrhniko. Najprej jih pomirijo z globokim dihanjem, nežno meditativno glasbo, morda z nekajminutnim eftanjem/tapkanjem/trkanjem, kakorkoli že rečemo učinkoviti tehniki emocionalne osvoboditve (EFT) čustvenih blokad in zato nepretočne energije. Potem jih razdelijo v manjše skupine in se začnejo pogovarjati zelo resno o tem, kaj ti delavci in delavke znajo, kaj jih v življenju radosti. Izkaže se, da je precej žensk, ki rade šivajo. Nekaj delavcev imenitno popravlja vodovodne inštalacije. Mnogi radi barvajo stanovanja, gradijo hiše, popravljajo strehe. Veliko jih je, ki bi z veseljem obdelovali vrtove in pridelovali ekološko zelenjavo. Vrsta mladih fantov neverjetno dobro obvlada računalnike … Angelski brigadirji z računalničarji izdelajo različne modele zaposlitve. Šivilje hodijo po domovih krpati in prekrojevati oblačila, šivat odpadle gumbe. Mnogo družin najame šiviljo za dan ali dva na mesec in jo izplača na roko. Država eno leto ne obračuna davka in jih tako podpre. Da ne govorim o tem, koliko mam in očetov ostane doma! Poleg svojih pazijo še sosedove otroke in skuhajo kosilo za dve, tri družine … Iz doma pridelane zelenjave, ki jo pripeljejo vrtičkarji … Krepijo se družinske vezi, močnejše postajajo lokalne skupnosti …
V Sloveniji je veliko projektov, podjetij in posameznikov, ki delujejo z močjo zavedanja za dobrobit sveta. Za imenitno akcijo spletnega portala sončna pošta in pozitivke.net Sončna osebnost oziroma skupina leta 2008 jih je bilo nominiranih kar štiriintrideset, »ki s svojim predanim delom in zgledom pozitivno zaznamujejo dogajanje na področju osebne rasti, zdravega načina življenja, sociale, trajnostnega razvoja, zavzemanja za boljši svet in ekologijo«. Ko sem kot nominiranka za Sončno knjigo leta z delom OTOKI SVETLOBE — izborom kolumn prav s teh strani Obrazov – ganjena ploskala tej številčni angelski brigadi, sem bila srečna. Zaradi množice prinašalcev Luči. Tema svetovne krize, s katero strašijo prestrašeni, nima take moči, kot jo imajo ti svetli obrazi zaupanja v upanje. Angelske brigade delujejo, hura!
