NA SONČNI STRANI SLOVENIJE – LITERARNI VEČER V MKI

0
160

Ta teden smo v Mestni knjižnici Izola priredili zanimiv literarni večer s predstavitvijo knjige NA SONČNI STRANI SLOVENIJE avtoric Mimi Podkrižnik in Mateje Gruden. Knjigo je izdala založba Buča v zbirki Vzporedna Slovenija, ima skoraj 200 strani in prinaša portrete 40 ustvarjalnih ljudi, ki delujejo na področju Slovenije, pa tudi v tujini. Mateja in Mimi, obe novinarki,  se poznata že iz študentskih let, zato sta se pred dobrim letom dni tem lažje odločili, da uresničita idejo o knjigi, ki naj bo spodbuda k ustvarjalnemu delu,  zdravilo proti črnogledosti v času krize in preseganju meja, ne nujno geografskih, pač pa tistih, ki si jih v umu postavljamo sami in jih zalivamo s strahom.

Knjiga NA SONČNI STRANI SLOVENIJE je razdeljena na več poglavij, v njej pa so predstavljeni  posamezniki različnih poklicev: od pisateljev, prevajalcev, učiteljev, raziskovalcev, računalničarjev, publicistov, oblikovalcev keramike, naravoslovcev, podjetnikov na področju kmetijskih in gostinskih dejavnosti. Med njimi ima častno mesto tudi naša Emilija Pavlič iz Kopra, upokojena kuharica, avtorica kuharskih knjig in voditeljica kuharskih delavnic, ki sta jo novinarki spoznali na sejmu domačih dobrot v Ljubljani in jo povabili k sodelovanju. Emilija Pavlič je s sproščenim nastopom, vedrino in humorjem še posebej obogatila naš literarni večer. Z vprašanji in komentarji so zavzeto sodelovali tudi poslušalci, tako da je bil večer kar živahen.

Knjižničarke smo pripravile tudi izbor del tistih avtorjev, ki so prikazani v knjigi.  Med njimi je na primer mlada avtorica Nataša Kramberger, ki se giblje in ustvarja na področju med Slovenijo, Nemčijo in Italijo, mladinska pisateljica in promotorka ekologije Alenka Žumbar Klopčič, snaha pokojnega Ježka, Tatjana Oblak Milčinski, pisateljica, ki je tudi uredila njegova dela, profesor in pesnik Miha Pintarič, specialist za francosko srednjeveško književnost in predavatelj, učitelj in mladinski pisatelj Aleš Sila, publicist in naravoslovec Ivan Esenko, prevajalka Simona Nagernik, če jih naštejemo le nekaj. Portretirali sta tudi Nevenko Bogataj, ki je doktorirala iz gozdarstva, deluje pa na Andragoškem centru Slovenije, kjer se trudi za promocijo in razvoj študijskih krožkov. Kot tako jo dobro poznamo tudi v naši knjižnici, kje študijske krožke organiziramo in izvajamo že dobri dve desetletji.

Med portrete sta avtorici uvrstili tudi poglavje z naslovom Botra.  Čeprav sta pri pisanju tega besedila  imeli v mislih prav določeno osebo, sta se  odločili za skupen in anonimen naslov, saj je botrov in botric veliko, pomagajo pa  lahko  preko različnih društev, kot so  Misijonsko središče Slovenije, Društvo za podporo Tibetu, Društvo za pomoč Zahodni Sahari, Društvo botrov otrok TWIMC in tako dalje.

V burni debati, ki se je razvila, smo ugotavljali, kakšni smo pravzaprav Slovenci po duši in značaju, ali imamo iz preteklosti vzore  drznega duha  podjetništva, popotništva ali svetovljanstva. Tu bi omenila samo, da je že naš Martin Krpan vzor pogumnega podjetnika, ki se ne ustraši niti cesarja niti Brdavsa. Iz naših krajev so nam dobro znane Šavrinke, ki so vzele preživetje številnih družin v svoje roke in se peš ali z osličkom podale na poti po Istri in do Trsta –  pripovedi o njih še danes živijo v ljudskem izročilu,  pisatelj Marjan Tomšič pa jim je s knjigo Grenko morje postavil literarni spomenik. Znani so tudi Ribničani, ki so s suho robo na hrbtu prepotovali veliko krajev v nekdanji Avstro Ogrski,  trgovali,  spoznavali nove kraje in se z novimi znanji vračali domov. Na Dunaju so v istem času pekli kostanje slovenski kostanjarji. Od popotnikov in plodovitih pisateljev  bi se lahko spomnili Celjanke Alme Maksimiljane Karlin, ki je v osmih letih prepotovala ves svet in pri tem marsikaj doživela – nekoč so jo hoteli ljudožerci celo skuhati, čeprav je bila tako suha, pa jim je pobegnila! Svoja doživetja je nato opisala v številnih knjigah, ki jih šele zdaj prevajamo v slovenščino. Med znanimi slovenskimi popotniki je bil tudi Fred Bahovec (rojen 1889), ki je živel na Aljaski, se preživljal  z lovom, ribolovom, delom na žagi, rejo kun zlatic in poštarsko službo,  nazadnje je nabiral okrasne kamne za izdelovanje nakita, iskal zlato in redke fosile. Po njem se imenuje Bahovec Peak na otoku Baranof, kjer je preživel trideset  let. Leta 1987 je izdal knjigo z naslovom Ljubljančan na Aljaski – spomini in lovske zgodbe.  V svet so se že zgodaj podali tudi številni slovenski misijonarji, med najbolj znanimi sta v preteklosti na primer Ignacij Knoblehar in Irenej Baraga. O naših misijonarjih, ki so ljudi v domovini seznanjali z življenjem na tujem, je pisal etnolog dr. Zmago Šmitek v delu Klic daljnih svetov, ki si jo lahko sposodite v naši knjižnici. Danes pa je vsemu svetu znan misijonar Pedro Opeka, ki tudi s pomočjo Slovencev pomaga več deset tisočim Malgašem. Ena od vasi, ki jo je zgradil na Madagaskarju, se prav zaradi naše pomoči imenuje Slovenska vas. Da so Slovenci vedno gojili medsebojno in sosedsko pomoč, lahko izvemo tudi iz pričevanj naših staršev in starih staršev, znanstveno pa se je tega lotila etnologinja dr. Marija Makarovič. O tem je napisala več člankov in knjigo Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem, postavila pa je tudi razstavo o tej temi. Danes pa politiki medsebojni pomoči rečejo siva ekonomija in jo hočejo obdavčiti.

Ko bi se ozrli v ljudsko tradicijo rokodelstva, bi lahko tam našli tudi navdih za mnoga koristna dela, od šivanja, vezenja, tkanja in pletenja  do izdelovanja lesenega pohištva, kovaštva in tako dalje. Tudi  ročno izdelani turistični spominki  bi bili mnogo lepši in bi bolje predstavljali našo deželo in naše ljudi kot poplava plastičnega kitajskega kiča. Ob tem je voditeljica večera Ksenija Orel  omenila tudi  množico nekvalitetnih prevodov cenenih  tujih knjig, od otroških do knjig za odrasle. Povedala je, da smo knjižnice tukaj v nezavidljivem položaju, ko na eni strani strežemo željam bralcev, po drugi pa se trudimo promovirati dobre knjige. Pri tem je poudarila pomen skupne bralne akcije vseh primorskih knjižnic Primorci beremo pri promoviranju slovenskih avtorjev. Avtoricama je obljubila, da bomo njuno knjigo dodali v seznam knjig Primorci beremo za prihodnje leto.

Kot vidimo, lahko tudi v naši preteklosti najdemo zglede podjetnosti, prav pa je, da sta se avtorici Mateja Gruden in Mimi Podkrižnik ozrli tudi po ljudeh, ki delujejo danes in so nam lahko navdih, da si upamo bolj polno zaživeti v sedanjem času in uresničiti svoje talente in sanje.  Takega mnenja je bila tudi gospa Emilija Pavlič, ki je poudarila, kako pomembno se je srečati s takimi ljudmi in zapisati njihove zgodbe, dokler je še čas. Ker je knjiga tako polna svetlih zgledov menim, da bi bila odlično darilo vsem srednješolcem ob maturi in študentom ob diplomi.