Spoštovani!
Obveščamo Vas da sta nagrado DESETNICA 2011 prejela
Bina Štampe Žmavc (Cesar in roža) in Milan Dekleva (Pesmarica prvih besed).
Čestitke!
Utemeljitev za desetnico 2011 za delo
BINE ŠTAMPE ŽMAVC Cesar in roža,
Dob pri Domžalah: Založba Miš, 2009, ilustrirala Alenka Sottler.
Bina Štampe Žmavc (roj. 1951, Celje) je v slovenskem prostoru uveljavljena ustvarjalka pravljic in poezije za otroke ter poezije za odrasle. Piše tudi dramska besedila, radijske igre in je avtorica številnih priredb svojih proznih besedil za lutkovne predstave. Diplomirala je iz primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po študiju je poučevala slovenščino in z učenci postavili šolsko gledališče. začela s šolskim gledališčem. Pozneje se je ukvarjala z otroškim improvizacijskim gledališčem in vodila Pionirsko dramsko gledališče v Celju, za katero je pisala in režirala. Bina Štampe Žmavc je dobitnica večih prestižnih nagrad, in sicer so med njimi najpomembnejše Zlata palčka za Ure kralja Mina (1994), Mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak (2. nagrada) v Varšavi za Muca Mehkošapka (2000),nagara desetnica za Živo hišo (2007), nagrada večernica za zbirko pravljic Cesar in roža (2009).
Poetičnost avtoričinega jezika ni prisotna zgolj v njeni poeziji, temveč tudi v drugih književnih vrstah, in prav čarnost njene pisave bralca očara. Drugi pomemben segment ustvarjanja Bine Štampe Žmavc je dosledna etična izpeljava literarnih motivov in tem. Cesar in roža je zbirka devetih pravljic, ki imajo izhodišče v že znanih pravljicah (na primer O žabi in princu v pravljici Žabji kralj bratov Grimm, O princu, ki so ga ustvarile sanje v pravljici iz zbirke Tisoč in ena noč …), a so Binine pravljice povsem drugačne. Čeprav v pravljicah nastopajo kraljične, kraljeviči in drugi klasični liki, ob njih avtorica vpleta sodobno predmetno stvarnost in medčloveške odnose. Na tematsko-motivni ravni se avtorica dotika najpomembnejših vprašanj človeškega bivanja, kar je že od nekdaj tudi temelj pravljičnega izročila (trud in vztrajnost sta vedno poplačana, dobrota je nagrajena in zlo kaznovano, kdor ne verjame v sanje, se mu le-te nikoli ne uresničijo …). Stopinjice pravljic so bravurozne tudi v jezikovnem pogledu in zato je pravljičnina v zbirki tako pravljično prepričljiva.
in
MILANA DEKLEVE Pesmarica prvih besed,
Radovljica: Didakta, 2009, ilustriral Silvan Omerzu.
Milan Dekleva (roj. 1946 v Ljubljani) je diplomiral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Delal je kot glasbeni pedagog in novinar v kulturnem uredništvu Ljubljanskega dnevnika, nato je bil zaposlen kot urednik otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Piše za odrasle in otroke, v mladinski književnosti velja posebej izpostaviti avtorjevo dramsko delo Magnetni deček (1983) in pesniško zbirko Alica v računalniku (2000). Doslej je prejel pomembne nagrade: nagrado Prešernovega sklada za zbirko Zapriseženi prah (1989), Jenkovo nagrada za zbirko Odjedanje božjega (1991), Župančičeva nagrada za zbirko Šepavi soneti (1995), Rožančeva nagrada za zbirko esejev o poeziji Gnezda in katedrale (1999), Veronikino nagrado za zbirko V živi zob (2003), za roman Zmagoslavje podgan kresnika (2006) in Prešernovo nagrado (2006).
Pesniška zbirka Pesmarica prvih besed vsebuje trinajst pesmi (npr. Prve besede, Aduvo, Dodo, Halo, Napaka), v katerih avtor poudarjeno, kar nakazuje že naslov, uporablja otroške neologizme, poimenuje jih novorečenke (npr. aduvo, dodo, potogan, najnajnapakaspaka …). Lirski subjekt je (večinoma) deklica Lucija, ki jo spoznava mladi bralec v vsakdanjih situacijah (npr. pogovor po telefonu, strahovi, jeza na slabo vreme, ker se ne da oditi na igrišče …). Temeljni figurativni elementi so iteracije, retorična vprašanja, inverzije in eksklamacije. Otroški lirski subjekt skozi pesmi dokazuje, da razume več, kot mu pripisujejo odrasli (npr. Lucija razume karkoli: zakaj je voda mokra, zakaj hijacinte dišijo vijoličasto ipd.). Pesmi so humorno obarvane ter male in velike bralce vabijo k besednim igrarijam.
