Napovednik Vodnikova domačija Šiška

0
184

Vodnikova domačija Šiška kot butični kulturni dom, ki gosti dogodke manjšega formata, tudi v teh dneh vseh napovedanih aktivnosti ne odpoveduje.

Še naprej se veselimo vašega obiska ob tem prosimo, da skrbite za osnovne reči, ki so zdaj pomembne: ne hodite bolni naokrog, umivajte si roke in ohranite mirno kri.

 

Znanstveno kazalo

JE ZANANOST RASISTIČNA?

Torek, 10. marec (19h)

Rasizem v znanosti je mogoče predstaviti in premisliti skozi optiko družboslovja in humanistike ter naravoslovja. Zato bomo pri pogovoru o rasizmu v znanosti združili poglede socialne antropologinje Karmen Šterk, fizika in filozofa Saša Dolenca in genetika Simona Horvata.

Kljub temu, da rasizem nima prostora ne v biologiji ne na drugih področjih znanosti, se ga znanost ne more znebiti. James Watson, nobelov nagrajenec, eden izmed zaslužnih za določitev strukture molekule DNK, je v zadnjih desetletjih večkrat javno govoril o bioloških razlikah med ljudmi, ki naj bi temeljile na rasi in barvi kože. Kljub svojim rasističnim opazkam je bil še vedno veliko prisoten na znanstvenih srečanjih, svoje mesto je dobival tudi v medijih.

Zakaj rasizma v znanosti ne obsojamo tako kot na primer kreacionizem? Po mnenju antropologa Jonathana Marksa, avtorja knjige Ali je znanost rasistična?, gre v obeh primerih za psevdoznanost. Na pogovoru bomo spregovorili o zgodovinskem in družbenem ozadju rasizma v znanosti.

Raziskovanje naših korenin je v današnjem času nadvse popularno, tudi zaradi razvoja sodobne genetike. Ljudje smo raznoliki, a imamo skupne prednice in prednike. Ni pa nas mogoče uvrščati v ločene biološke skupine glede na našo zunanjost ali glede na naše gene.

Govorili bomo o raznolikosti ljudi, se dotaknili vprašanja, kaj nam genetika lahko pove o nas samih in naših prednikih. Predvsem bomo kritično ovrednotili rasizem in pokazali, zakaj nima mesta v znanosti.

Serijo pripravljamo v sodelovanju z Znanstveno redakcijo Radia Študent.

Več info v priponki.

DOGODEK ODPADE!
O afriški literaturi  

OKROGLA MIZA O KRITIKI ČRNSKEGA UMA

Sreda, 11. marec (19h)

Dogodek odpade zaradi odpovedi s strani gostov, ki prihajajo iz rizičnih skupin. Dogovarjamo se o alternativnem datumu v prihodnjem mesecu.

Vabimo vas na okroglo mizo o svetovno znanem filozofu Achillu Mbembu in njegovi knjigi Kritika črnskega uma (ZRC SAZU, 2019), ki bo v sredo, 11. marca 2020 ob 19. uri v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Miselnost Achilla Mbemba bodo na okrogli mizi predstavili dr. Marina Gržinićdr. Irena Šumi, Suzana Koncut, Muanis Sinanović, dr. Jovita Pristovšek in Aleksandra Gačić.

Achille Mbembe je, kot sta ga označila pisca spremne študije dr. Marina Gržinić in dr. Lev Kreft, eden najprodornejših teoretikov globalnega kapitalističnega neoliberalnega sveta. Rodil se je leta 1957 v nekdanji francoski koloniji Kamerun, izobraževal se je v Franciji in doktoriral iz zgodovine na Sorboni. Danes poučuje na Inštitutu za družbene in ekonomske raziskave Wits (Institute for Social and Economic Research, WISER) v Južnoafriški republiki. Kot neizprosen kritik zahodne dominacije v času postkolonializma, ki razvija in nadaljuje klasično prelomno delo Frantza Fanona, sodi med ključne figure kritične misli danes.

Leta 2013 je izdal provokativno, v več jezikov prevedeno knjigo Kritiko črnskega uma (Critique de la raison negre). Mbembe se v knjigi spoprime z idejo drugosti in razlike, ki sta postali ključen vzvod za učinkovitejše upravičevanje razmerij nadvlade in izkoriščanja, ki so dosegla vrhunec s trgovino s sužnji, kolonizacijo, suženjstvom in z apartheidom; to je pogled, ki ga primerja z »delirijem« in ki je v nedavni evropski zgodovini pripeljal do številnih katastrof. Mbembe trdi, da Evropa izpričuje mišljenje, ki je zakoreninjeno v kolonializmu in ki si ne more zamisliti sveta kot so-pripadanja. Temeljna Mbembejevih teza, da »Evropa ni več težišče sveta« po njegovem tako prinaša »nove možnosti za kritično misel«.

Okrogla miza, ki jo pripravljata Vodnikova domačija in ZRC SAZU, Filozofski inštitut, poteka v okviru serije pogovorov in predavanj o afriški literaturi.

Odprtje razstave

IZBOR ZAKLJUČNIH DEL ŠTUDENTOV SMERI ILUSTRACIJA UL ALUO

Razstava, katere odprtje tokrat ne bo ponujalo običajnega druženja, temveč predvsem ogled razstave, bo odprta od 13. marca do 5. aprila po urniku galerije domačije:

Tor.- pet. 10-18h / sob-ned. 10h- 14h / ob ponedeljkih zaprto

 

RAZSTAVLJAJO: Toni Buršić, Matija Cipurić, Trina Čuček Meršol, Polona Filiplič, Marina Gabor, Klara Jager, Teja Jalovec, Manca Kovačič, Sofiya Kruglikova, Eva Margon, Lara Mastnak, Maša P. Žmitek, Barbara Pavlič, Eva Rauch, Neža Šivec in Tibor Tekavec.

Kuratorki razstave: doc. Suzana Bricelj in doc. mag. Marija Nabernik

Na razstavi predstavljamo diplomska in magistrska dela študentov bolonjske študijske smeri Ilustracija na oddelku za oblikovanje UL ALUO.

Na smeri Ilustracija si prizadevamo področje ilustracije obravnavati celostno, kar se odraža v pestrosti predstavljenih zaključnih nalogah. Te predstavljajo tematike tako s področja domišljijske

kot tudi stvarne ilustracije.

V raziskovanju domišljijske ilustracije se študenti posvečajo pripovedni obliki ilustracije. Domišljijska ilustracija se lahko deli v mnoge podzvrsti, kot so knjižna ilustracija, strip in grafična novela. Knjiga kot nosilec vizualne pripovedi še vedno ostaja študentom zanimivo področje raziskovanja, kjer iščejo nove možnosti sodelovanja besede in podobe ali pa pripovedujejo samo z ilustracijo. V obliki zaključnih nalog nastajajo tudi povsem avtorski projekti, pri katerih so študenti avtorji tako besednega kot vizualnega dela. V njih obravnavajo tudi zelo specifične teme, kot je problematika brezdomstva.

Ob študiju stvarne ilustracije se študenti seznanijo s področjema poljudnoznanstvene in znanstvene ilustracije. Področji sta na različnih zahtevnostnih ravneh zastopani tako na prvi kot na drugi stopnji študija in sta med priljubljenimi temami zaključnih nalog. Med predstavljenimi deli tako med drugim najdemo ilustracije lokomotiv, slikovni zemljevid, učni plakat in ilustracije izumrlih sesalcev, pa tudi knjige z izrazito didaktičnim značajem.

Obravnava posameznih področij ilustracije ne pomeni, da se študenti oprimejo in trdno držijo že zapovedanih oblik vizualne naracije. V svojih zaključnih delih delujejo raziskovalno in pri tem preverjajo ter premoščajo meje posameznih disciplin (posegajo tudi na ostala področja vizualne komunikacije), s tem pa tudi širijo polje delovanja ilustracije ali pa ustvarjajo pogoje za nastanek novih pripovednih oblik. To se lahko zgodi na ravni samega fizičnega nosilca ali pa na ravni snovanja vizualne pripovedne strukture.

Zaključna dela se med seboj razlikujejo tako po obsegu kot po zahtevnosti glede na stopnjo študija. Če študenti na dodiplomski stopnji še preverjajo obstoječe pripovedne oblike, kot sta slikanica in plakat, lahko na podiplomski stopnji študija oblikujejo svojstven nosilec in vsebino, ki jo kritično obravnavajo z ustrezno obliko ilustracije kot vizualne komunikacije, ki jo v ta namen razvijejo.

Predstavljena dela so najvidnejša produkcija zadnjih let. Med njimi so tudi dela, nagrajena z akademijskimi nagradami in univerzitetno Prešernovo nagrado.

—  doc. Suzana Bricelj in doc. mag. Marija Nabernik

______

SPREMLJEVALNI PROGRAM:

— Sreda, 18. 3. ob 18.00. Vodstvo po razstavi. Po razstavi bodo popeljali avtorji.

— Sreda, 25. 3. ob 18.00. Predstavitev študijskega programa ilustracija na ALUO UL

S kuratorkama in visokošolskima predavateljicama doc. Suzano Bricelj in doc. mag. Marijo Nabernik ter gosti se bomo pogovarjali o študijskem programu Ilustracija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL.

Odpiralni čas

Torek—petek: 10.00—18.00 / Sobota in nedelja: 10.00—14.00

Zaprto ob ponedeljkih in praznikih.

Produkcija Divja misel / Galerija Vodnikove domačije Šiška.

DOGODEK ODPADE!

Pripovedovalski večeri za odrasle

ROK KUŠLAN

Petek, 13. marec (20h)

Napovedani dogodek odpovedujemo zaradi bolezni. O nadomestnem terminu vas bomo obvestili.

Roka Kušlana je pripovedovanje doletelo kot špikerja na Radiu Študent. V mnogih pripovedovanjih in tudi drugih javnih nastopih v zadnjem desetletju je razvil prepoznaven slog, ki temelji predvsem na aktualizacji zgodbe in izrazitem humorju. Zgodbe, ki jih pripoveduje so največkrat žgečkljive, smeh, ki se razlega po dvorani pa nalezljiv.

Vstopnina 6 EUR.

O Pripovedovalskih večerih za odrasle: Na jesensko-zimskih mesečnih pripovedovalskih dogodkih se predstavljajo pripovedovalci in pripovedovalke, ki vsak na svoj prepoznaven način interpretirajo zgodbe od daleč in blizu. Pripovedovalski skoki v petkove večere se včasih slišijo kot komedija drugič kot srhljivka ali popotniški dnevnik skozi svet ljudskih zgodb.

Nedelce

ZGODBE ŠIŠENSKIH ULIC – SPREHOD ZA OTROKE

Nedelja, 15. marec (11h)

Šiška je pravljična dežela, nekoč je tukaj stal grad s čudovitim vrtom, po Šiški se je vozil Martin Krpan in si, tako pravijo, odpočil pod mogočno hruško. Danes nas na te čase spominjajo imena ulic. Po njih se bomo sprehodili v nove, zanimive zgodbe in se na cilju pred Vodnikovo domačijo tudi posladkali. Na pripovedovalsko-doživljajski sprehod za otroke nas bo peljala pripovedovalka Katja Preša.

Sprehod se začne ob 11.00 izpred Vodnikove domačije Šiška in traja 60 min. Za otroke: 8+.

Starše, babice, dedke, tete in strice prosimo, da otroke spremljajo na poti. Zaradi omejenega števila obiskovalcev so obvezne prijave na: prijava@divjamisel.org

Ispeci pa reci

SVETLANA MAKAROVIČ IN MAIDA DŽINIĆ POLJAK

Četrtek, 19. marec (19h)

Pesnica, pisateljica, igralka, šansonjerka, pravljičarka, … Le kdo je ne pozna? Gostja marčevske edicije bo Svetlana Makarovič. Ne bomo se pogovarjali niti o njeni biografiji niti o mačkah, prav tako ne

o cerkvi ali rdeči zvezdi. Pogovarjali se bomo o sevdahu, ki je, kot pravi, ena izmed njenih največjih ljubezni!

O seriji: Maida Džinić Poljak, nekdanja bosanska begunka, novinarka, glasbenica in dolgoletna svetovalka delavcem-migrantom in beguncem, na domačiji vsak mesec ob džezvi kave gosti literate, novinarje, igralce, glasbenike, humanitarce in druge zanimive goste s področja nekdanje YU.

Pripravljamo v sodelovanju z A n K l a B – Društvo za kulturno kontaminacijo.

Kavico pripravlja Zlatna džezva – pristna bosanska kava!

Obveščamo

SVETOVNI DAN POEZIJE v Ljubljani z načrtovanim maratonskim branjem je za zdaj ODPOVEDAN

Branje bo, takoj ko bo mogoče, potekalo v šestih prostorih po Ljubljani. Med njimi bo organiziran avtobusni prevoz. Tudi na njem bo organizirano branje.

00.00—04.00 Center za poezijoTomaža Šalamuna

04.30—08.30 / Trubarjeva hiša literature

08.30—09.00 / LPPoezija

09.00—13.00 / Vodnikova domačija Šiška

13.00—13.30 / LPPoezija

13.30—17.30 / Channel Zero

17.45—21.45 / Jalla Jalla

21.45—22.15 / LPPoezija

22.15—02.15 / ŠKUC

Nedelce

ZNANSTVENA IGRALNICA

Nedelja, 22. marec (11h)

ZNANSTVENA IGRALNICA: PRESENEČENJA, KI JIH SKRIVA ČLOVEŠKO TELO / 5+

Nedelja, 22. marec (11h)

Čeprav v telesu živimo vsak dan, nas še vedno lahko preseneti. Še dobro, da lahko pokukamo v knjige. Skupaj bomo prelistali najboljše knjige o telesu, potem pa se lotili raziskovanja. Spoznali bomo osnovna čutila in jih poskusili prelisičiti. Naučili se bomo čisto malo leteti in odkrili tudi druge svoje posebne moči, ki se jih morda sploh še ne zavedamo. Izvajajo: Arne Praznik, Urša Adamič in Zarja Muršič.

V sodelovanju z Znanstveno redakcijo RŠ.

Zaradi omejenega števila obiskovalcev so obvezne prijave na: prijava@divjamisel.org

Obveščamo

23. PPRIPOVEDOVALSKI FESTIVAL JE PRESTAVLJEN NA JESEN

Z odpovedjo festivala se tudi vsi v okviru festivala načrtovani dogodki in izobraževanja na domačiji, odpovedujejo.

Vse, ki ste za dogodke na domačiji kupili vstopnice, obveščamo, da vam bomo za vstopnice, ki ste jih kupili na domačiji, kupnino povrnili na domačiji (v času odpiralnih ur, ob predloženi vstopnici).

V kolikor pa ste vstopnico kupili preko spleta ali posrednikov, vam bo kupnino povrnil portal Moje karte. Svojo zahtevo za povrnitev kupnine sporočite na info@mojekarte.si.

Hvala za razumevanje.

 

 

T U D I  T O:

 

Raziskujemo bralne navade

VABIMO NA INDIVIDUALNE INTERVJUJE

Termin srečanja bo določen glede na razpoložljivost interesentov

Nadaljujemo z raziskovalnim projektom dr. Ane Vogrinčič Čepič in vabimo na individualne pogovore o načinih branja, ki skušajo nasloviti in ubesediti materialnost bralnih praks. Branje je namreč veliko več kot samo miselno dejanje: vezano je na telo in vpisano v čas in prostor, kar ga tudi bistveno sodoloča. Zakaj bi si sicer dobre knjige tolikokrat zapomnili skupaj s tem, kje in kdaj smo jih brali?

Prosimo vas, da prinesete s sabo tudi nekaj knjig, ki ste si jih iz kakršnegakoli razloga zapomnili bolj kot ostale in/ali tiste, za katere se spomnite, kako (kje/kdaj/zakaj itd.) ste jih brali. Če ne morete prinesti knjig, prinesite vsaj seznam naslovov!

Posebej na pogovor o branju vabim tiste, ki pogosto ali celo večinoma berete z zaslona in/ali poslušate zvočne knjige!

Dobrodošli pa ste tudi taki, ki ne berete tako zelo veliko. Tudi vaše bralne izkušnje so dragoceno študijsko gradivo.

Obvezne prijave na: ana.vogrincic@guest.arnes.si. Pogovori bodo zvočno snemani, vsi osebni podatki anonimizirani. Vsak intervju traja približno eno uro in je individualne narave.

Pridi pisat v Sobo za pisanje!

BREZPLAČEN PROSTOR ZA TVOJE PISANJE

Na domačiji deluje skupni prostor, namenjen pisanju. Z novim šolskim letom odpiramo nove prijave! Če pišeš in potrebuješ spodbudno okolje, stol, mizo in računalnik, se javi. Napiši nam, kdo si, kaj pišeš in zakaj bi pisal v Sobi za pisanje ter za koliko časa.

Na voljo sta še 2 mesti v skupni sobi za pisanje.

Rezervacije: m: nabiralnik@divjamisel.org / t: 059 037 510

Odpiralni čas: TOR- PET (9.00-16.00) / SOB in NED (10.00-14.00).

Sobo za pisanje in izobraževalni program smo vzpostavili v sodelovanju z RRA LUR v okviru projekta Forget Heritage (program Interreg Srednja Evropa).

Vodnikova domačija - napovednik