Preddogodka razstave!
TITO IN TISK. OD IKONE DO KULTA
V okviru virtualne 3D razstave Tito in tisk, od ikone do kulta, ki jo odpiramo v soboto, 9. maja, vas vabimo na preddogodka:
ALI ŽERDIN: MUZEJ TISKA
Sreda, 6. maj (18h)
V okviru Festivala angažiranega pisanja Itn. se bo z Alijem Žerdinom, kustosom razstave, o Muzeju tiska pogovarjala Kristina Krajnc, članica festivalske ekipe Itn.
OB 40. OBLETNICI TITOVE SMRTI: ANEKDOTE IN OSEBNI SPOMINI
Pogovor je bil premierno predvajan v sredo, 4. maja. Dostopen je tukaj https://vimeo.com/414832193 Novica o smrti Josipa Broza Tita je bila ena najpomembnejših novic v času Jugoslavije in edina novica, ki je prišla na naslovnice vseh svetovnih časopisov in je nastala v Ljubljani. Z Alijem Žerdinom sta se na kratko pogovarjala dva veterana časopisne hiše Delo, fotograf Joco Žnidaršič ter dopisnik in kasneje diplomat, Anton Rupnik. 4. maja leta 1980 sta bila oba dežurna v ekipi, ki je čakala na trenutek, ko bo (če bo) objavljena novica o Titovi smrti.
Več o razstavi v spodnjem delu sporočila.
Izbrano
DOBA VELIKIH MIGRACIJ NA SLOVENSKEM
Četrtek, 7. maj (20h)
Knjiga DOBA VELIKIH MIGRACIJ NA SLOVENSKEM je delo treh uveljavljenih raziskovalcev s področja raziskovanja slovenskega izseljevanja in migracij (Alekseja Kalca, Janje Žitnik Serafin in Mirjam Milharčič Hladnik), ki na utemeljen način kombinira različne pristope s področja zgodovinopisja, jezikoslovja in sociologije. Monografija predstavlja izvrstno umeščanje historičnega empiričnega raziskovanja v sodobne transnacionalne in primerjalne migracijske študije. Avtoricama in avtorju uspeva obravnavati slovensko izseljenstvo na sodoben način, ki presega uveljavljeno slovensko historično narativo. Slovensko izseljenstvo obravnavajo kot historičen pojav dolgega trajanja in ga niti ne idealizirajo niti ne marginalizirajo, ampak kontekstualizirajo v smislu globalne zgodovine migracij. Na ta način slovenska zgodba ne izgubi svojega pomena (niti privlačnosti), ampak pridobi tako na širini kot na globini. Takšen učinek omogoča predvsem preprosta, a premišljena tridelna struktura monografije. V prvem delu knjige Aleksej Kalc kontekstualizira zgodovinski vidik izseljevanja in diaspore z gospodarskimi, družbenimi in s političnimi dogajanji od srede 19. stoletja do leta 1945. Kalc poudarja kompleksne in problemske vidike ter nakazuje povezave z gospodarskim, družbenim in s političnim dogajanjem.
Kulturnozgodovinski del knjige, ki ga je napisala izkušena raziskovalka migracij Janja Žitnik Serafin, proučuje organizacijske oblike slovenskih izseljenskih skupnosti, njihovo kulturno produkcijo, medsebojne vplive z matičnim prostorom ter vprašanja jezikovne in kulturne identitete. Homocentrični del knjige, ki ga je napisala vrhunska raziskovalka migracij Mirjam Milharčič Hladnik, tematiki izseljevanja in diaspore dopolnjuje z izbranimi primeri osebnih migracijskih izkušenj v okviru. Uporaba ustne zgodovine in homocentrizma v središče raziskovalnega zanimanja postavlja posameznice in posameznike ter njihove konkretne migrantske zgodbe. Osebne zgodbe so sestavljene iz biografskih in avtobiografskih besedil, pričevanj in spominov ter osebnih dokumentov, kot so dnevniki, pisma in razglednice. Na pogovoru bosta sodelovala soavtorja knjige, izr. prof. dr. Aleksej Kalc in izr. prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik, sodelavca Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Pogovor bo vodil dr. Marko Zajc, recenzent dela. Povezavo do virtualnega dogodka bomo objavili na Facebok profilu Vodnikove domačije ter tukaj https://vimeo.com/divjamisel DVA KORAKA DO KNJIGE: KNJIGA je pravkar izšla pri Založba ZRC in v želji, da pride v vsak dom, jo prodajajo po izjemni ceni 17 EUR, kar je razveseljivo lepo! Naročite jo preko [email protected]. Pošljite mail, naročila potekajo ekspresno hitro. https://isim.zrc-sazu.si/sl/publikacije/doba-velikih-migracij-na-slovenskem#v
Ob Dnevu Evrope
SPREHOD PO LITERARNI EVROPI
Petek, 8. maj (16h)
Ob 9. maju, Dnevu Evrope, bodo častni gostje lanskega 35. Slovenskega knjižnega sejma, kulturna predstavništva, združena v EUNIC (European Union National Institutions for Culture) Slovenija, skupaj s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in Vodnikovo domačijo v Ljubljani pripravili virtualni literarni sprehod po Evropi.
Predstavniki kulturnih inštitutov, bodo, podobno kot po lanskem uspešnem dogodku, tudi letos opozorili na raznolikost evropske kulture, združevalno moč literature in na pomembnost prostega pretoka duhovnih vrednot, in sicer tako, da bodo brali poezijo v svojem maternem jeziku in tudi podelili svoje misli s slovenskim občinstvom.
Čeprav bo letošnji dogodek potekal le na spletu, je sporočilo EUNIC Slovenija še kako aktualno: zakladi klasične in sodobne evropske literature so na voljo v obliki odličnih slovenskih prevodov in upravičeno zasedajo mesto tako na knjižnih policah, kot tudi v srcih bralcev.
V letošnji pobudi bodo sodelovali naslednji člani EUNIC Slovenija: British Council, Francoski inštitut, Italijanski inštitut, Kulturforum, Veleposlaništvo kraljevine Španije v Ljubljani in Balassijev inštitut, ki zvezi letos tudi predseduje, ter Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji.
Videoposnetek bo objavljen na Facebok profilu Vodnikove domačije ter tukaj https://vimeo.com/divjamisel
Virtualna 3D Galerija Vodnikove domačije Šiška v sodelovanju z Muzejem tiska
v soboto, 9. 5. 2020 ob 20.00, vabi na ODPRTJE RAZSTAVE
TITO IN TISK
Od ikone do kulta
OGLED VIRTUALNE RAZSTAVE:
Po razstavi, postavljeni v 3D virtualni prostor, se bomo sprehodili od doma, preko vmesnika in platforme KUNSTMATRIXX. Povezava za vstop bo objavljena 15 minut pred odprtjem na FB strani Vodnikove domačije v Šiški.
Kustos Muzeja tiska Ali Žerdin je iz zbirke starih časopisov izbrskal tiste, ki pripovedujejo o Josipu Brozu Titu, njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti.
Časopisni uredniki po vsem svetu so novico iz Ljubljane, novico o Titovi smrti, razumeli kot dogodek, ki sodi na časopisno naslovnico. Nostalgiki bodo na časopisnih naslovnicah prepoznali državnika svetovnega formata, kritični opazovalci pa ne bodo mogli spregledati, kako uniformiran je bil jugoslovanski tisk. Razstava se začne z izvodi časopisov iz leta 1944 in časovno konča maja 1980, predstavlja pa izbor časopisov, natisnjenih med Pekingom in New Yorkom.
Razstava iz zbirke starih časopisov, ki je nastala ob štirideseti obletnici Titove smrti, je razdeljena v 17 vsebinskih sklopov, spremlja jih izbor fotografij (arhiv Muzeja novejše zgodovine in Joca Žnidaršiča – v sodelovanju z Galerijo Fotografija), posnetkov ter glasbe po izboru Borje Močnika.
V prodajnem kotu galerije bo mogoče kupiti izbor fotografij Joca Žnidaršiča, na voljo bo izbor knjig o Titu in več antikvarnih predmetov.
Razstavo spremljajo tudi spremljevalni dogodki. Program do 6. maja:
· PON, 4. maj ob 21.00 / spletni pogovor
Ob 40. obletnici Titove smrti: anekdote in osebni spomini
Novica o smrti Josipa Broza Tita je bila ena najpomembnejših novic v času Jugoslavije in edina novica, ki je prišla na naslovnice vseh svetovnih časopisov in je nastala v Ljubljani. Z Alijem Žerdinom sta se na kratko pogovarjala dva veterana časopisne hiše Delo, fotograf Joco Žnidaršič ter dopisnik in kasneje diplomat, Anton Rupnik. 4. maja leta 1980 sta bila oba dežurna v ekipi, ki je čakala na trenutek, ko bo (če bo) objavljena novica o Titovi smrti. Povezava do pogovora https://vimeo.com/414832193.
· SRE, 6. maj ob 18.00 / spletni pogovor
Ali Žerdin: Muzej tiska
V okviru Festivala angažiranega pisanja Itn. se bo z Alijem Žerdinom, kustosom razstave, o Muzeju tiska pogovarjala Kristina Krajnc, članica festivalske ekipe Itn.
O RAZSTAVI:
“Oktobra 1944 se je Titova slika znašla na naslovnici ameriške revije Time. V tistem trenutku so se odvijali zaključni boji za osvoboditev Beograda, Josip Broz Tito pa se je po obisku Moskve, kjer se je sestal s Stalinom, zadrževal v romunskem mestu Craiova. Avgusta istega leta se je pri Neaplju srečal s Churchillom. Oktobra 1944 je na zahodu in vzhodu že veljal za poveljnika zavezniške vojske. O tem je govorila tudi ilustracija Borisa Chaliapina, potomca ruskih emigrantov, na prvi strani enega najuglednejših svetovnih tednikov: sive oči, odločne poteze obraza, maršalska uniforma, borci z velikimi rdečimi zvezdami na kapi v ozadju.
Status ikone osvobodilnega boja je dobil že med vojno; nekaj so k temu prispevale tudi nemške okupacijske sile, ko so njegovo podobo natisnile na tiralici ter za njegovo glavo ponujale 100.000 reichsmark v zlatu. Največ so k oblikovanju ikone prispevali časopisi. Ko je bila 9. maja 1945 natisnjena posebna številka Slovenskega poročevalca, je bila na naslovnici izrisana Brozova podoba. Istega dne je v Mariboru izšla prva številka časopisa s Titovim likom na naslovnici; časopis se danes imenuje Večer. Titova slika na prvi strani je postala oblikovalski standard.
Vendar je k Titovemu ikoničnemu statusu marsikaj prispeval zahodni tisk. Če je bil neposredno po 2. svetovni vojni do potez jugoslovanskega voditelja kritičen, je po letu 1948, ko se je razšel s Stalinom, zahodni tisk Tita poveličeval. Mož, ki se je uprl Kremlju, je pisalo na prvi strani revije Life. Za voditelja relativno majhne države se je na naslovnicah pojavljal zelo pogosto. Status ikone je na zahodu ohranjal več desetletij. Dobra tri desetletja po prevzemu oblasti si je Newsweek prvič javno zastavil vprašanje, kaj bo sledilo po Titu.
5. maja 1980 so naslovnice vseh večjih svetovnih časopisov poročale, da je Josip Broz umrl. New York Times je na naslovnico zapisal, da se je poslovil zadnji voditelj iz časa druge svetovne vojne.
Če je v zahodnem tisku Tito ohranjal status ikone osvobodilnega boja, je v državi, ki jo je vodil, časopisje drselo v idolatrijo, ki se je spreminjala v kult Titove osebnosti. Prve strani dnevnih časopisov, natisnjene 5. maja 1980 v vseh delih SFRJ, so poenotene. Na vseh naslovnicah je ista nepodpisana fotografija; nastala je leta 1978 v črnogorskem obmorskem letovišču Igalo. V naslednjih dneh je kult Titove osebnosti še bolj jasen: vsi jugoslovanski časopisi so na naslovnicah objavljali variacije gesla »Po Titu Tito«.
Reviji Time in Newsweek, denimo, sta po Titovem pogrebu Jugoslaviji najavljali čas hude negotovosti, nemška revija Der Spiegel je krizo napovedovala že januarja 1980. Jugoslovanski tisk pa se je zatekal k obrazcu o vztrajanju na Titovi poti.
A tisk je otrok časa. Obrazec o Titovi poti je obrazec politične elite, obrazec estrade, obrazec skupnosti. Maj 1980 je hkrati točka preloma. Ponavljanje metafizičnega obrazca, da po Titu pride Tito, pa je dokaz popolne negotovosti, o kateri se ni govorilo”
Kustos razstave Ali Žerdin, Muzej tiska
___________________________
Produkcija: Divja misel / Galerija Vodnikove domačije Šiška v sodelovanju z Muzejem Tiska.
Kustos: Ali Žerdin
Vodja projekta: Maša P. Žmitek
Oblikovanje in digitalni vmesniki: Nejc Vašl in Maša P. Žmitek
Obdelava fotografij: Liana Saje Wang
Originale razstavljenih izvodov hrani Muzej tiska.
Posamezne izvode časopisov so Muzeju darovali Jaka Prijatelj (Carniola Antiqua), Mateja Ratej, Ivana Gerenčer, Miha Butara, Lidija Kos, Zlatka Strgar, Ciril Ulčar, Andrej Doblehar, Gregor Čušin in številni drugi.
Materiale so za razstavo prispevali tudi Muzej novejše zgodovine Slovenije, Erick Fishuk (TV Eslavo Brazilija).
Izbor glasbe je pripravil Borja Močnik.
Razstavo sofinancira: Mestna občina Ljubljana— Oddelek za kulturo.
Domače Nedelce #7
PETER SVETINA: SPOZNAL SEM TE PO RDEČIH NOGAVICAH
Nedelja, 10. maj (11h)
Predstavljaj si, da gre očka na službeno potovanje, ti pa z njim. To se je zgodilo Timeju. Najbrž se sprašuješ, kaj je počel, medtem ko je bil očka na sestanku. No, odpravil se je skozi mesto, preplaval je reko, naravnost na stadion jo je mahnil, kjer je za domačo ekipo zadel neubranljiv gol, potem si je kupil rogljič in se z njim odkotalil nazaj v hotel. Pa se ni izgubil? bo vprašala kaka zaskrbljena mama. Kje pa! Vseskozi je sledil rdečim nogavicam.
Slikanica Petra Svetine, Spoznal sem te po rdečih nogavicah je izšla pri založbi KUD Sodobnost International leta 2019. Zgodbo je ilustrirala poljska ilustratorka Krystyna Lipka-Sztarbałło. Pripoveduje jo bo Katja Preša.
Pridužite se nam v nedeljo ob 11h tukaj: https://vimeo.com/divjamisel.
Šeste domače Nedelce, Dva zmerjavca, avtorja Lojzeta Kovačiča, ki jo ob ilustracijah Ane Zavadlav pripoveduje Špela Frlic, si lahko ogledate tukaj: https://vimeo.com/414407060.
—
Nedelce so lahko tudi v času, ko se šolamo in delamo doma, tisti čas, ki ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Nedelce so lahko pravzaprav vsak dan! Vse dokler se ne bomo spet srečali v živo na Vodnikovi domačiji, bomo ob nedeljah na spletu objavljali vsebine za otroke, povezane s knjigami in vas tako še naprej vabili, da bi ob njih razmišljali, se zabavali, se o njih pogovarjali in nekatere potem še dolgo nosili v mislih.
Nedeljski otroški program delno sofinancirata Mol – Oddelek za kulturo in Javna agencija za knjigo RS.
VABIMO K OGLEDU RAZSTAVE v virtualno 3D Galerijo Vodnikove domačije Šiška
SAMIRA KENTRIĆ: ADNA
Po razstavi, postavljeni v 3D virtualni prostor, se lahko sprehodite od doma, preko vmesnika in platforme KUNSTMATRIXX, in sicer preko te povezave: https://artspaces.kunstmatrix.com/en/exhibition/603799/adna
VIRTUALNA RAZSTAVA
Razstava predstavlja ilustracije iz pravkar izdanega presunljivega mladinskega grafičnega romana Adna (Mladinska knjiga, 2020), ki je nastajal štiri leta, in sicer med leti 2016 in 2020. Avtorica je v tem obdobju v tehniki akvarela ustvarila preko 130 ilustracij. Sprva v črno-beli različici, kasneje jih je kolorirala in s tem gradila barvno paleto romana.
Zanimivo je, da je besedilo za roman nastalo šele v zadnjem letu ustvarjanja. Prizori v knjigi zato niso ilustracije k pripovedi, besedilo je šele naknadno vse podobe združilo v povezano celoto.
Avtorica se je vživljala v različne situacije, ki bi jih dekle, kot je Adna, lahko doživelo, in jih nato prelila na papir. Šele v teku nastajanja projekta je določila zaporedje dogodkov in njihov pomen, vpliv na njeno razmišljanje ter doživljanje sveta.
Vsebinsko knjiga oriše njeno odraščanje v novem domu (tudi nekaj spominov na zgodnjo mladost v bivši domovini), večinski odnos do prišlekov in situacije, v katerih se begunci znajdejo na poti. Knjiga oriše tudi njeno doživljanje spolnosti in iskanje načina, kako spregovoriti o sebi, svoji
travmatični izkušnji, jo podeliti in se razbremenjeno, angažirano podati v prihodnost. Risbe govorijo o Adnini ujetosti v prostor in čas ter o načinih, kako se osvoboditi.
KRATKA VSEBINA KNJIGE
Mlado dekle se sooča s spominom na begunsko preteklost, sprašuje se o smislu bivanja po smrti bližnjih, hromi jo nezmožnost, da bi podelila svojo izkušnjo. V njeno rutino poseže nepričakovano doživetje in Adno preplavijo zatajevana čustva. Se bo zmogla izviti iz svoje samotne lupine?
Idejno izhodišče za knjigo Adna je ilustrirana knjižica Pismo Adni (Beletrina, 2016), v kateri poslovilno pismo in razmere, v katerih je spisano, končajo Adnino že tako ne brezskrbno otroštvo. Zgodbo, ki jo je umetnica Samira Kentrić pretežno povedala s slikami, s pričujočim delom nadaljuje in nadgrajuje preko odrasle Adne, saj želi, da dekle dobi priložnost in še sama predstavi svoj odnos do razmer in ljudi, ki so jo obkrožali in jo še obkrožajo.
O AVTORICI
Samira Kentrić (1976) je vizualna umetnica, diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL, smer vizualne komunikacije. V svojem ustvarjanju staplja javno in politično govorico z intimno, pogosto erotično obarvano sfero življenja. S svojimi deli komunicira, kar je v družbi nereflektirano, neprijetno, skrito. V svojem neposrednem izražanju čustev in stališč se spogleduje s podobami množične kulture in nas nagovarja na prepoznavne načine. Je dolgoletna članica umetniškega tandema Eclipse, ki v svojih performansih in instalacijah za izražanje in izpostavljanje vsebin uporablja lastno telo in telesa drugih. Zadnja leta vodi tudi likovne delavnice, namenjene ranljivim skupinam. Likovno je opremila številne knjižne in časopisne izdaje, med drugim je ustvarjala vizualne vsebine za Dnevnikov Objektiv, Sobotno prilogo Dela, Mobitelove Zaupne besede, časopis Finance in Gledališki list AGRFT. Sodeluje s številnimi založbami in tekstopisci. Že dvanajsto leto skrbi za likovno opremo zbirke Koda založbe Beletrina in objavlja svoje avtorske knjige (Balkanalije, Pismo Adni in najnovejši mladinski grafični roman Adna). Je prejemnica različnih pohval in nagrad, med drugim je na 13. SBI prejela pohvalo žirije za likovne podobe iz avtorskega grafičnega romana Adna.
Razstava poteka v okviru Festivala angažiranega pisanja Itn.
Produkcija: Divja misel / Galerija Vodnikove domačije Šiška v sodelovanju z Založbo Mladinska knjiga.
Kuratorka in vodja projekta: Maša P. Žmitek
Oblikovanje in digitalni vmesniki: Nejc Vašl in Maša P. Žmitek
Zvočni posnetki: Špela Frlic
Razstavo sofinancira: Mestna občina Ljubljana—Urad za mladino.
Domači pravljični studio
NATEČAJ ZA OTROKE: PRIPOVEDUJ IN POSNEMI ZGODBO!
Natečaj za otroke do 9. leta starosti.
– Zaradi velikega zanimanja smo podaljšali rok prijave do 18. maja!
Pripovedovanje zgodb je eden najbolj temeljnih načinov komuniciranja in tudi zabavna in ustvarjalna igra. Otroci so lahko odlični pripovedovalci, mimogrede si izmislijo zgodbo. V teh dneh,
ko se šolamo in delamo doma in zato družinski člani veliko časa preživimo skupaj, zagotovo nastajajo tudi nove zgodbe!
Če je vašemu otroku pripovedovanje in izmišljevanje zgodb v veselje, je tale natečaj kot nalašč zanj. Vabimo ga, da svojo pripoved ob pomoči staršev posname s telefonom.
Pripoved je lahko čisto kratka, a naj ne bo daljša od petih minut. Lahko je domišljijska ali pa otrok pripoveduje o svojih zanimivih in nenavadnih dogodivščinah. Najbolje je, če je povedana spontano in si jo otrok morda celo izmišljuje sproti. Ne iščemo na pamet naučenih zgodb.
Posnetek nam v čim boljši kvaliteti pošljite na [email protected].
V mailu pripišite naslednje podatke:
– ime in starost otroka,
– naslov zgodbe (če je otrok zgodbi dal naslov),
– telefonsko številko in mail starša ali skrbnika.
Veseli bomo tudi risb in drugih vsebin, s katerimi je otrok morda pospremil zgodbo.
10 najbolj posrečenih pripovedi bodo s po eno ilustracijo pospremili slovenski ilustratorji in ilustratorke. S posebnim dovoljenjem staršev bomo izbrane zgodbe objavili v spletni poslušalnici zgodb otrok, ki nastaja v okviru Pravljičnega studia na Vodnikovi domačiji.
Želimo vam veliko pripovedovalskega navdiha in dobrih zgodb!
Projekt Pravljični studio delno sofinancirata Mol – Oddelek za kulturo in Javna agencija za knjigo RS. Nastanek spletne poslušalnice zgodb otrok sofinancira FEST – Federation of european storytelling.
————————————————————————————————————
Več informacij in fotografije: Irena Plešivčnik, 040 162 739, [email protected]
Vodnikova domačija Šiška Vodnikova cesta 65, 1000 Ljubljana
Domačija v času odprtja vabi k branju v čitalnico ter Knjižnico pod krošnjami, kjer so na voljo mnogi sveži izvodi knjig, dnevno časopisje in revije ter pisanju v sobo za pisanje. Ob tem so za različne publike v domačiji redno na sporedu dogodki in izobraževanja.
Delovanje Vodnikove domačije Šiška omogoča MOL- Oddelek za kulturo
