Izbrano: Goga na domačiji
ANDREJ STOPAR IN ERVIN MILHARČIČ HLADNIK o in ob knjigi AMERIŠKI RUBIKON
Četrtek, 28. januar (20h)
Teden dni po inavguraciji novoizvoljenega predsednika ZDA se bomo z avtorjem in dopisnikom iz Washingtona pogovarjali o njegovi pravkar izdani knjigi Ameriški Rubikon (Založba Goga, 2021).
Ameriški Rubikon, ki niha med publicistiko in literaturo, skozi majhne zgodbe, portrete ameriškega vsakdana in analize političnih spletk oriše tektonske družbene spremembe, ki so nastale v borih štirih letih predsedovanja enega najbolj nenavadnih predsednikov v zgodovini ZDA.
Kot zapiše Andrej Stopar: “Trumpu je uspelo spremeniti razumevanje zakona in pravil igre. Odprla se je Pandorina skrinjica in spreminja se vse. Nekateri pravijo, da do neprepoznavnosti. Večina pa išče znano v neznanem.”
Z avtorjem knjige, Andrejem Stoparjem, in dopisnikom RTVSLO iz Washingtona, se bo pogovarjal Ervin Milharčič Hladnik.
Dogodek bo preko spleta potekal v živo, in sicer na FB profilu domačije in preko platforme zoom: https://us02web.zoom.us/j/88347284917?pwd=b1JhRlFxWDdJVkUxZXFER1dEaDJOdz09.
Vprašanja za gosta zbiramo na naslovu press@divjamisel.org, med samim pogovorom jih lahko zastavite tudi v komentarjih FB dogodka in v klepetalniku zoom dogodka.
NAKUP KNJIGE
KNJIGO lahko naročite v spletni trgovini Založbe Goga: https://www.goga.si/izdelek/ameriski-rubikon/
Po predhodnem naročilu na pia@divjamisel.org knjigo lahko prevzamete tudi na Vodnikovi domačiji.
Vabimo k nakupu, branju in poslušanju pogovora!
Dr. Andrej Stopar (1972) je doktor zgodovine in diplomirani literarni komparativist, urednik in dolgoletni novinar RTV Slovenija. Od leta 2019 je dopisnik RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike, pred tem je bil odgovorni urednik Prvega – Informativnega programa Radia Slovenija, v letih od 2005 do 2013 pa dopisnik RTV Slovenija iz Ruske federacije in Skupnosti neodvisnih držav. V tem času je med drugim posnel tri dokumentarne oddaje: Zima demokracije (2008), Vilice Ane Jaroslavne (2010) in Boršč (2012). Pri Založbi Goga izšla njegova knjiga Pax Putina (2014), leta 2018 pa je napisal biografijo Vladimirja Putina, ki je izšla kot posebna številka tednika Mladina.
V doktorski disertaciji se je ukvarjal s podobo razpadanja SFRJ in osamosvajanja Slovenije, kakršna je nastajala v sovjetskih oz. ruskih medijih, diplomatskih zapisih in razmišljanjih akademskih krogov. Podobno raziskavo načrtuje v ameriških arhivih.
Za delo v tujini je dvakrat prejel nagrado Ruske medijske zveze – zlati glagol (2009, 2010). Leta 2014 je za izstopajoče novinarske dosežke prejel priznanje Društva novinarjev Slovenije »Čuvaj/Watchdog«.
Dogodek pripravljamo skupaj z Založbo Goga.
Odprtje razstave
NUŠA JURJEVIČ: Zmajski kabinet čudes
29. 1. — 28. 2. 2021 / Galerija Vodnikove domačije Šiška
Galerija Vodnikove domačije razstavno leto odpira z avtorsko razstavo ilustratorke in pedagoginje Nuše Jurjevič, ki ob seriji zmajskih ilustracij ponuja vpogled v raziskovalni proces znanstvene ilustratorke, publiki pa približa ustvarjalni proces in razvoj ilustratorske ideje ter oriše proces prvih raziskovalcev, ki so dokumentirali, skicirali in popisovali svet okrog sebe.
Serija ilustracij je avtoričin rezultat raziskovanja bitij, ki se gibljejo med domišljijskim svetom in stvarno realnostjo. Vez med sodobno floro in favno ter bajeslovnimi zverinami odpira področje ilustracije, ki omogoča likovno materializacijo neobstoječega. Kot pri starodavnih mitih o stvarjenju ilustratorka iz kaosa ustvarja nove podobe – nov svet.
Na razstavi avtorica v likovnem izraznem jeziku zmaje oživlja in jih postavlja ob bok pravim, otipljivim živim bitjem. Temeljni vizualni material razstave predstavlja serija šestnajstih ilustracij, na katerih je upodobljenih osem zmajev iz različnih geografskih področij. Vsebinsko jih lahko razdelimo na osem ilustratorskih diptihov, kajti vsakemu zmaju pripadata dve ilustraciji. Ena prikazuje zmaja kot bitje stvarnosti, narisano izven naravnega konteksta v izrazito znanstveni maniri, druga pa isto bitje, ki se skriva v pripadajočem naravnem habitatu. Pri prvi gre za tehnično dosleden prikaz fiktivnega bitja, pri drugi pa je opazen osebni pristop in poudarjanje mitičnosti, ki ni naključno, saj so ilustracije nastale kot plod obsežne raziskave o mitoloških izhodiščih zmajskih bitij.
Vsak zmaj izhaja iz lastnega mitološkega konteksta in se v avtoričinih očeh materializira kot pozabljeni zaščitnik, ki ga ilustracija obuja v življenje, pri tem pa se izogiba arhetipski podobi hudobnega zmaja. Tudi ilustratorski postopek poudarja povezavo med stvarnim in neotipljivim vsako bitje je bilo namreč oblikovano na podlagi ogroženih živali geografskega področja, od koder izhaja izvorna pripoved o posameznem zmaju.
Poleg serije ilustracij razstava predstavlja obsežno raziskovalno delo; skice in študije, ki sledijo maniri, s katero so znanstveni ilustratorji upodabljali novoodkrita bitja v 16. in 17. stoletju. Povezava z obdobjem velikih odkritij definira tudi formo razstave, oblikovane po navdihu znamenitih kabinetov čudes, predhodnikov današnjih muzejev. Gledalec ima tako možnost, da vstopi v kabinet raziskovalca zmajev in se pridruži fascinaciji nad bitji, ki jih ni, pa vendar obstajajo.
O avtorici
Nuša Jurjevič (1992), mag. oblikovanja vizualnih komunikacij (ALUO) in mag. poučevanja na razredni stopnji (UL PEF), je ilustratorka in pedagoginja, ki se pri svojem delu ukvarja z vlogo ilustracije v pedagoškem kontekstu, pomenom poglobljenega raziskovalnega procesa in integracijo celostne umetniške izkušnje v izobraževalni proces. Ilustrirala je več serij znanstvenih ilustracij, domišljijskih grafik in drugih projektov. Med oblikovanjem magistrske naloge Med fikcijo in stvarnostjo; Avtorska interpretacija zmajev, za katero je prejela nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, se je navdušila nad povezovanjem stvarne in domišljijske ilustracije,
Avtorica se z umetnostjo ukvarja tudi na teoretskem nivoju. S prispevki in primeri dobre prakse je sodelovala na različnih mednarodnih konferencah. Svoja dela je razstavljala v Galeriji Pedagoške fakultete, Centru kulture Španski borci, Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Mestnem muzeju Ljubljana, Arboretumu Volčji Potok, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ipd. Za magistrsko delo Integracija plesne in likovne umetnosti v učni proces je prejela Prešernovo nagrado Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. S fakulteto sodeluje kot doktorska študentka in habilitirana zunanja sodelavka – asistentka na področju vzgoje z umetnostjo.
Spremljevalni program:
21. 2. 2021 ob 11.00 | 5+
Delavnica za raziskovalce zmajev, pravljično-likovna delavnica za otroke
Na delavnici bomo z avtorico razstave spoznali delo zmajeslovcev oziroma raziskovalcev zmajev, se sprehodili med zmajelikimi bitji iz vsega sveta in skicirali svoje zmaje.
Razstava z izrazito učno—didaktično naravo še posebej nagovarja mlado publiko. Šolske skupine vabimo, da se ogledu razstave pridružijo tudi preko spleta. Prijave: pia.prezelj@divjamisel.org.
______
Odpiralni čas
Torek–petek: 10.00–18.00
Sobota in nedelja: 10.00–14.00
Zaprto ob ponedeljkih in praznikih.
Informacije: Maša P. Žmitek, vodja galerije, galerija@divjamisel.org
Produkcija: Divja misel / Galerija Vodnikove domačije Šiška
Kuratorka in vodja projekta: Maša P. Žmitek
Oblikovanje: Maša P. Žmitek in Liana Saje Wang
Razstavo sofinancira: MOL – Oddelek za kulturo.
Spletne Nedelce
VARUŠKA ZA MEDVEDKE / 2+
Nedelja, 31. januar (11h)
Tokratne Spletne Nedelce vas vabijo v gozd, poln papirnatih zveri.
Medved išče varuško za svoje medvedke. Volk, vrana, lisica in zajček bi z veseljem popazili nanje. Pa bodo zmogli? Kdo bo znal mladičkom zapeti pravo uspavanko? Preprosta živalska ljudska pravljica je pospremljena z nežnimi uspavankami in s papirnatimi živalmi, ki pod rokami ilustratorke sproti nastajajo pred očmi gledalcev. Primerna je tudi za najmlajše, ki šele vstopajo v svet zgodb.
Priredba zgodbe, besedila uspavank in pripoved: Špela Frlic
Glasba, harfa, vokal: Zvezdana Novaković
Likovna zasnova in živali iz papirja: Marija Prelog
Video in montaža: Gaja Naja Rojec
Pridružite se nam v nedeljo ob 11.00 na FB profilu domačije.
Spletne Nedelce so nedeljski dopoldnevi v zavetju doma, čas, ki ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Za vas izbiramo in predstavljamo najboljše otroške knjige, da bi ob njih razmišljali, se zabavali, se o njih pogovarjali in nekatere potem še dolgo nosili v mislih.
Otroški program Vodnikove domačije sofinancirata Mol – Oddelek za kulturo in Javna agencija za knjigo RS.
Vodnikovanje
VABIMO NA PRAZNOVANJE 263. ROJSTNEGA DNE VALENTINA VODNIKA
Sreda, 3. februar
Vsako leto na Vodnikovi domačiji 3. februarja z Vodnikovanjem praznujemo Vodnikov rojstni dan. Ker se letos ne moremo družiti v živo, praznovanje prek spleta prinašamo v domove in učilnice.
S pedagoškim gradivom se tako odrasli kot otroci lahko odpravite na raziskovanje poti po Vodnikovi Ljubljani, pripravili smo posnetek gledališke predstave Ljubljanski vodnik našel Vodnika avtorja Andreja Rozmana Roze. Ogledali si boste lahko tudi videopredstavitev Vodnikovih rokopisov, ob katerih poznavalca mag. Marijan Rupert in dr. Andreja Legan spregovorita o Vodnikovih jezikoslovnih podvigih, ter kratka videopozdrava dr. Luke Vidmarja, v katerih se bomo odpravili na ljubljansko tržnico in Mestni trg ter pobrskali po sledeh Vodnikovega življenja in pretekle Ljubljane.
Predstava Ljubljanski vodnika našel Vodnika bo na ogled od 3. do 7. februarja na vimeo kanalu Divje misli, za dostop pišite na press@divjamisel.org in brezplačno boste prejeli povezavo in geslo za ogled.
Ostali prispevki bodo prosto dostopni na FB profilu Vodnikove domačije in vimeo kanalu Divje misli (https://vimeo.com/divjamisel).
Vso gradivo ter dostop do predstave boste mediji prejeli 1. februarja.
Nekoč so bile ob Vodnikovem rojstnem dnevu velike šišenske zabave. Takole je bilo ob stoletnici njegovega rojstva: »Vodnikova komemoracija na 2. februarja 1858 je bila skoraj spektakularna. V Šiško so se zgrnile množice, ki so se na dvorišču in pritličnih prostorih predajale navdušenemu vzklikanju in družabnemu veseljačenju. Ločena od množic se je nastajajoča narodna elita zbrala v nadstropni sobi, v izbi, kjer se je rodil Vodnik; budna je ostala do tretje ure zjutraj, ko je v krogu izbrancev Toman uprizoril izviren ritual z zdravico in razbijanjem kozarca.«
– Marijan Dović, Vodnik, Prešeren in začetki postavljanja spominskih obeležij slovenske literarne kulture
Življenje in delo Valentina Vodnika
»Danes, ko imamo slovenske časopise, šole, učbenike, strokovne knjige in celo državnost za (preveč) samoumevne, si težko predstavljamo, v kako drugačnem svetu si je za te stvari, ki so se velikokrat zdele nedosegljive, nepotrebne ali celo nesmiselne, samo dobrih dvesto let nazaj prizadeval Vodnik s sodelavci. Kot razsvetljenski duhovnik, profesor, pesnik, pisatelj, prevajalec, jezikoslovec, šolnik in časnikar je namreč usmerjal vse svoje moči v prenovo in uveljavitev slovenščine, ki jo je imel za temelj identitete svojega ljudstva, čeprav je imela kot jezik najnižjih slojev in kvečjemu nabožnega slovstva v primerjavi z nemščino in latinščino veliko skromnejše mesto v tedanji družbi. Še več premisleka pa zahteva od nas vprašanje, ali se lahko od tega sicer nespornega velikana sploh kaj naučimo – za sedanjost in prihodnost. Ali ni, na primer, ravno Vodnikov model rabe jezikov – posebna skrb za materni jezik na vseh ravneh in hkrati samozavestno obvladovanje tujih jezikov – še vedno uporaben tudi danes?«
– dr. Luka Vidmar
Valentin Vodnik je bil pesnik, jezikoslovec, novinar, učitelj, prevajalec, ravnatelj, arheolog – prvi na mnogih področjih. Pisal je pesmi in uganke, moderniziral slovenski jezik, urejal pratiko, napisal prvo slovnico, sestavil slovar in izdajal prvi slovenski časopis, napisal pa je tudi prvo slovensko kuharsko knjigo in babiško bukvo. Skupaj z drugimi intelektualci tistega časa je bil član Zoisovega krožka, ob tem pa tudi prvi, ki so mu v javnem prostoru pri nas postavili spomenik.
»Za to, da imamo še danes svoj jezik, je bilo potrebnih veliko srečnih naključij in prizadevnih posameznikov. Eden najpomembnejših je bil Valentin Vodnik, in sicer zato, ker se je načrtno trudil napraviti slovenščino primerno za potrebe sodobnega sveta. Čeprav je znan predvsem kot pesnik, je bil še pomembnejši kot začetnik našega časopisnega in kuharskega jezika ter kot pisec slovenskih učbenikov in slovnice, s katerimi je v času Ilirskih provinc dokazal, da je slovenščina državotvoren jezik. Pomemben je bil tudi v simbolnem smislu, saj je kot prvi slovenski pesnik dobil v Ljubljani spomenik in s tem postal v času, ko so se Slovenci že močno delili med sabo, združevalna narodobudna ikona.«
– Andrej Rozman Roza
Na domačiji smo pripravili …
V osnovni šoli se učenci z njegovo pesniško zapuščino in dediščino razsvetljenske misli srečujejo pri urah slovenščine in zgodovine, ob tem pa na Vodnikovi domačiji ponujamo raznolike dejavnosti, ki jim približajo življenje in delo Valentina Vodnika ter sporočajo, da je bil Vodnik skoraj prvi slovenski pesnik, poleg tega pa še marsikaj; bil je prvi na številnih področjih in imel je neverjetno ustvarjalno energijo. Danes si kar težko predstavljamo, da je en sam človek v relativno kratkem času na toliko področjih ustvaril toliko pomembnih temeljev, na katerih še danes stojimo – in gradimo.
Udeležite se lahko kolesarskega vodstva po Vodnikovi Ljubljani, v Narodni in univerzitetni knjižnici se lahko seznanite z njegovimi rokopisi in jezikoslovnimi podvigi, ogledate si lahko gledališko predstavo Andreja Rozmana Roze o Vodnikovem življenju in delu ter na domačiji obiščete stalno razstavo Slovenščina oživljena in druge zmage zadovoljnega Kranjca.
Za starejše
GLASNO BRANJE ZA STAREJŠE Z LADO ZEI
Četrtek, 4. februar (17h)
»Mi se ne damo, mimo korone se srečujemo na spletu!«, pravi Lada Zei. Glasna branja za starejše potekajo od sedaj vsak prvi in tretji četrtek v mesecu ob 17. uri. Srečujemo se vsak iz svojega naslanjača s pametnim telefonom, računalnikom ali tablico v roki … Za vabilo na spletni sestanek pišite irena.plesivcnik@divjamisel.org, in prejeli boste povezavo do spletne sobe, kjer bo potekalo branje.
Za srečanje si pripravite knjigo ali revijo iz katere nam boste prebrali odstavek
ali dva. Ne zamudite urice veselega druženja z Lado Zei!
O seriji:
Pozabljen čar glasnega branja – in poslušanja – odkriva vse več odraslih in starejših. Glasno lahko bereš sam, a je bolj zabavno v skupini, kajti glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo.