Drage bralke, dragi bralci, otroci in odrasli, podajte se na zanimivo Nevsakdanje potovanje Ade Škerl. Ostale pesmi si lahko preberete na Ventilatorju besed.
Danes pa prisluhnite tem:
Veste, oslepim podnevi,
v strahu se oklepam veje.
Prosim, pomagajte revi,
saj od Rateč daleč ni do meje.
Brez počitka smo hiteli
miška, mravlje, polž in jaz,
jež in sova, da prispeli
v Rateče bi pravi čas.
V spanju je spodneslo miško,
da je čofnila na glavo;
polžu je zdrobila hiško,
ko je smrčal kot za stavo.
Polž je ležal brez zavesti,
vendar je še malo dihal;
doktor je po svoji vesti
najprej buško mu popihal,
potlej zmešal aspirin,
oranžado, plivadon,
špirit je in glicerin
in raztopil svoj bonbon.
Čudovito je zdravilo,
ki že kdaj je ob veljavo,
polža spet je oživilo
in se je prijel za glavo.
Od veselja za nagrado,
da ni zlomil si kosti,
sem kupila limonado,
zraven slamic tristo tri.
Toliko bilo je mravelj,
pa še sova in še miška,
pa še ježek, kranjski kavelj
in nazadnje zbita hiška.
