Za današnji dan vam poklanjam pesem prevajalca in uveljavljenega pesnika za otroke, mladino in odrasle, Nika Grafenauerja.
Epitaf za F. G. (1903–1940)
Čakalnica samote, listnata rja zraka,
jesen, križ s senco v usodi,
se nagiba? Kamen in rože,
v temnodušni zemlji pod njimi
kost in kost, je milost biti zakopana
z živimi celicami smrti v nas?
polno prgišče, sprhneli zbogom
v roki brez zamaha. Slovo, ki traja
s prividom, stegnjeno od mrtvih
k živim, ne jemlje in ne vrača
pripadnosti, kdo sva v nadaljevanju,
ki je odvrnjeno od naju?
V belem prelivu dneva sije mraz.
Nebo, vzpon k lahkemu, sveto nebo
nad črno posteljo, skopano v čas
med nama. Spiš v budnosti?
Razžrta od kristalov, zlogov teme,
nikoli videna, nikdar imenovana,
v Drugem-in Istem-Venomer ob-
Enem.
