Niko Grafenauer, ki bo 5. 12. praznoval svoj rojstni dan, je pomemben ustvarjalec. Ni znan samo kot eden najvidnejših predstavnikov slovenskega pesniškega modernizma, ki ga je zaznamoval z zbirkami, kot so Stiska jezika (1965), Štukature (1975), Palimpsesti (1984), Izbrisi (1989), Samota (izbor, 1990), Vezi daljav (izbor, 1996), Odtisi (1999), Dihindih (izbor, 2000), Nočitve (2005) …, temveč je svoj odnos do pesnjenja soočil s številnimi velikani svetovne, še zlasti nemške poezije (Celan, Else Lasker-Schuler …).
Znal se je približati tudi otrokom. Le kdo ne pozna njegovega Pedenjpeda? In številnih drugih, kot so:
Nebotičniki, sedite (1980), Lokomotiva, lokomotiva (1981), Skrivnosti (1983), Kadar glava med oblaki plava (2000) in številne druge.
Grafenauerjev Pedenjped, ki je prvič zakorakal v svet leta 1966, je klasični junak slovenske otroške poezije, primerljiv z Levstikovim Najdihojco in Župančičevim Cicibanom.
Za današnji dan pa ena izmed pesmi Nika Grafenauerja – Vrtnar (Pedenjped, Mladinska knjiga, založba, 2011).
Niko Grafenauer: Pedenjped
Pedenjped je vešč vrtnar,
ki razume svojo stvar.
Posel ni preveč težak,
če je človek strokovnjak.
Vsa umetnost je le v tem,
da zalivaš dan za dnem.
Pedenjped je strašno vnet,
rože moči in parket.
Toda že čez nekaj dni
pedenjstrokovnjak ihti.
Kaktus, lump neotesan,
ga je bridko pičil v dlan.
