V nadaljevanju si preberite tri pesmi Nives Urleb, ki so nastale pod mentorstvom Gabriele Babnik Ouattara, v sklopu delavnice kreativnega pisanja JSKD Kako shaja moje telo.
Aha
V isti barvi:
hrt,
moja oblačila,
ptič,
ki se hrani
s semeni na njivi.
Spočite oči,
spremljajo,
barve,
se mešajo.
Bež in zelena
trava.
Tu pa tam
se vidi rjava.
Dvignem glavo,
vse psotane jasno,
plavo.
Naturizem
Kamenje,
kapljice
drsijo
skozi mah.
Od vratu
proti prsim.
Čutim,
kako polzi
tvoj pogled
čez moje telo.
Skomine
Ko greš mimo,
diši
po urejenem,
po čistem.
V črnem,
moji najljubši.
Raje ne glej,
ne dotikaj.
Je dovolj,
da me opaziš.
“Že čez okno sem te videl.”
