Jana Kostevc, rojena v Kopru, že več kot 3 desetletja živi v Piranu. Po poklicu je trgovka, a se je zadnja leta pred upokojitvijo z veseljem in navdušenjem posvečala ljudem s posebnimi potrebami. Od vedno je bila njena želja, da bi se posvečala slikanju. To morda niti ni čudno, saj so med njenimi bližnjimi sorodniki umetniki Janez Lenassi, Aleš Lenassi in Eva Peterson Lenassi. Tako je Jani umetniška žilica nekako prirojena. A kaj, ko v borbi za preživetje nikoli ni imela dovolj časa, da bi razvijala talent, ki ji je bil dan. Treba je bilo hoditi v službo in poskrbeti za družino. Slikanju se je lahko posvečala le v redkih prostih trenutkih. Po upokojitvi se je vpisala na slikarski tečaj, ki ga v Skupnosti Italijanov Piran vodi profesorica likovne vzgoje Liliana Stipanov. Zdaj Jana slikanju namenja veliko več časa. Njeni motivi so raznoliki, od tihožitij do pokrajin in mest. Najbolj jo pritegne Piran, ki ga je upodobila že na veliko slikah. Te naše mesto prikazujejo v različnih trenutkih dneva, od jutra do noči, ki jo Jana še bolj poudari z izbiro močnih, nenavadnih barv, recimo vijolične. Rada se ustavlja ob prizorih Punte s svetilnikom in hišami, ki so stisnjene ena k drugi. Njen pogled pritegne piranska stolna cerkev sv. Jurija, pomol z rdečim svetilnikom, ob katerega butajo razpenjeni valovi, pristanišče in jadrnice. Odpravi se na soline, kjer naslika solna polja s kanali in porušenimi hiškami, in med oljčne nasade, da ujame trepetanje listkov na mogočnih oljkah. Ker ima rada živali, mimogrede naslika še galebe med letom. Za njene slike je značilno tudi, da marsikatero naslika v različnih odtenkih ene barve. Tako je nastala velika slika piranske Punte z morjem in jadrnicami, ki se vsa blešči v neštetih odtenkih zlato rumene barve.
Jana veliko svojega prostega časa nameni tudi branju knjig. Zanima jo vse, od leposlovja do strokovnih knjig o zgodovini, psihologiji, politiki, religijah. Rada se tudi sprehaja s svojim velikim volčjakom Rexom. Večkrat se odpravi v naravo, na planinski pohod na Slavnik ali še kam dlje, do Alp, Karavank in naprej. Uresniči si željo in prespi noč na planjavi pod zvezdnatim nebom. Njena ljubezen je tudi vrtnarjenje in pisanje. To je še en način, s katerim izrazi svoje bogato notranje življenje. Piše predvsem pesmi, a loti se tudi krajših proznih besedil. Je ena redkih, ki še pišejo pisma na roke. Za ustvarjanje potrebuje čas, mir, samoto in zbranost. Kljub temu pa je Jana rada tudi v družbi s prijateljicami, rada gre na ples s svojim možem, rada tudi priskoči na pomoč starejšim ljudem ali komu, ki je v stiski.
Razstava Noč in dan Piran je že njena tretja razstava v Mestni knjižnici Izola. Istočasno razstavlja tudi v Mestni knjižnici Piran. Obe razstavi si lahko ogledate do konca meseca januarja. Jani pa naj zaželim, da bi v novem letu izšla še njena pesniška zbirka.
