NOSITI LUKI

Udeleženci mednarodnih trgovinskih poslov se pogosto kar izgubijo ob iskanju ustreznega pomena v poslu uporabljanih izrazov. Posebno zagato povzročajo sopomenke, kot so  pristanišče/luka, konosman/konosament/nakladnica/pomorski tovorni list itn. Primer takšnega posla je naslednji: Slovenski kupec iz Ljubljane je pri taiwanskem dobavitelju naročil dobavo delov za rezkalne stroje z dogovorjeno pariteto ‘FOB Taiwan’ (‘free on board, named port of shippment Taiwan’ – naloženo na krov ladje v imenovanem »pristanišču« na Taiwanu). Kupec pa je odpremo in dopremo blaga v pomorskem prevozu na relaciji: »luka« Taiwan–»luka« Koper naročil mednarodnemu špediterju.

Primeroma navedena izraza, to je »pristanišče« in »luka«, sta v slovenskem knjižnem in pravnem jeziku v uporabi od nekdaj. V knjižnem na primer v: »Glej, tam-le v luki ladjo, ki odhaja! […] Iz mirnega pristana plava v svet poguma polna.«[1] ter v: »luka [in] pristanišče«.[2] Podobno je bilo tudi v pravnem: »lukah [,] pomorske luke«,[3] »luk in pristanišč [,] morske luke oziroma notranja pristanišča [,] morske luke in notranja pristanišča (luke)«,[4] »luke in pristanišča [,] luka oziroma pristanišče«[5] ter »morska luka [in] pristanišča na rekah in jezerih«.[6] Vendar je prišlo v slovenskem pravnem jeziku do dokončne spremembe dne 12. maja 2001 z uveljavitvijo Pomorskega zakonika, v katerem so, skladno z izrazjem pomorske usmeritve,[7] dokončno uveljavili zgolj izraz »pristanišče«, predpise o »lukah« pa razveljavili.[8] Toda, kot že pri »evro in euro«, se v slovenskem knjižnem jeziku (še) smemo držati izraza »luka«.

Poleg navedenega lahko sledimo virom tovrstnih izrazov tudi v tujih jezikih. Gledano navzgor od vej k deblu navideznega drevesa indo-evropskih jezikov najdemo najprej pri sosednjih jezikih, to je jugozahodno slovanskih – bosanskem, hrvaškem in srbskem zlasti izraz »luka«, vendar poznajo tudi »pristanište«, podobno je na jugovzhodu tudi pri makedonskem, za razliko od bolgarskega, kjer gre že bolj za »pristaniše« (»пристанище«). Podobnost z izrazom pristanišče najdemo tudi pri zahodno slovanskih jezikih – češkem in slovaškem, kjer gre za »přístav« oziroma »prístav«, dočim gre pri poljskem že za izraz »port« (»port wodny«). Tega nato zasledimo tudi na vzhodu pri ukrajinskem, beloruskem in ruskem (»порт«). Vendar bodo celo v slednjih dveh vsi prepoznali naš »pristan« (»прыстань«). Izraz »port« je sicer posebej uveljavljen v angleščini na drugi strani krošnje in naj bi izviral iz latinskega »portus«, ki nas že vodi v iskani pomen – »nositi« oziroma »prenašati«.

No, to (»prenašati«) pa se že sklada z bistvom poslov v pristaniščih – »transportom« blaga in ljudi.

Žiga Stupica

(https://www.facebook.com/Dajatve)