Ljubljanica je sicer kratka in počasna reka, a šteje med najbogatejše reke z arheološkimi predmeti, najdenimi ali še skritimi zakladi v njenem blatnem dnu. O njej so pisali celo v svetovno znani reviji National Geographic s fotografijami našega znanega fotografa Arneja Hodaliča. Prve najdbe so prišle na dan s poglabljanjem struge leta 1821 med Špico in Tromostovjem: večino so spravili v Narodni muzej. Pravo ropanje Ljubljanice se je začelo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vse do 2003, ko so potapljanje prepovedali. Na tisoče najdb je pristalo v zasebnih rokah, tudi tujih, med njimi tako dragocene, kot je nakit, z dragulji okrašena bodala, meči, novci. Odkritih je bilo tudi 70 starodavnih plovil in kar pet tisoč let staro leseno kolo. Pred kratkim so številne najdbe dobile spodoben muzej v vrhniškem kulturnem domu. Razstava je zelo zanimiva in poučna, saj je opremljena tudi z zemljevidi, z nazorno prikazanim življenjem mostiščarjev na barju, kako so pred davnimi časi sekali in prevažali les iz gozdov, kako so ribarili in lovili divjad za hrano in oblačila. Tako je Vrhnika poleg Cankarja zaslovela še po arheoloških zanimivih odkritij.
Pisanja Nov muzej arheoloških najdb iz Ljubljanice na Vrhniki
