Tanja Tuma, založnica
KNJIGAJMO MIGAJMO!
NOVA BRALNA KAMPANJA, KI NAVDUŠUJE SLOVENSKE NAJSTNIKE
Zakaj še ena bralna kampanja
Čeprav beremo vse več in na vse večih medijih, dejansko branje leposlovja, branje knjig za zabavo predvsem v populaciji najstnikov med 15. in 19. letom po vseh kazalcih upada. Vse polno je prispevkov in člankov, ki kot papagaji eden za drugim razpečujejo mnenja, da mladih ne zanima nič drugega kot svet vizualne zabave in novih elektronskih naprav, da njihova pozornost ne seže dlje od klika in trenutka in da je branje knjig stvar preteklosti in starejših generacij. Je res, da najstniki nikakor nočejo brati? Je naloga spraviti jih k branju romana Sizifovo delo? Ali izziv za skupino navdušencev iz vrst Javne agencije za knjigo in Društva slovenskih založnikov, ki se niso želeli sprijazniti s klišeji?
Snovalci bralne kampanje Knjigajmo migajmo, ki so poleg predstavnikov JAKRS, DSZ tudi sodelavci iz knjižnic ter knjigarn, se z danostmi nismo sprijaznili in pričeli smo razmišljati, kako mlade ne prisiliti, ne ocenjevati pri prebranem, temveč le navdušiti in jih potegniti v vrtinec zabave, tokrat ne filmskega ali spletnega sveta kolosejev, temveč čudovitega sveta črk in besed, ki so udejanile in ohranile številne civilizacije. Vendar so nas mladi lepo presenetili. Prisluhnite, kako.
http://www.knjigajmo-migajmo.si/ KNJIGE RAP
Prepričana sem, da vam ni ušel hudomušen ton, s katerim nam Jan Križaj, dvakratni slovenski prvak v Freestylu, in njegov prijatelj Samo Tuma sporočata naslednje: vemo, kaj so knjige; branje je zanimivo in razvija domišljijo; knjige niso le star papir. Rekli boste – seveda je to vsebina, ki jim jo je narekovala skupina bralnih navdušencev z JAKa in DSZja! Vendar ni tako. Če je kdo kdaj hotel naročiti najstniku, naj mu nekaj naredi, je zagotovo dobil nekaj drugega. Upor in negacija je glavni modus sporazumevanja najstnikov. Moje naročilo je bilo jasno – napišita komad, ki se bo vsebinsko dotikal knjige in bo tako dober, da ga bodo najstniki nalagali na telefone itd. Bila sem tako presenečena kot vi, ko sem slišala vsebino. In seveda je pesem inspiracija za vse, ki sodelujemo pri projektu na spletnem naslovu www.knjigajmo-migajmo.si.
Gradniki bralne kampanje – raziskave in ankete, izkušnje sveta
S sodelavci se pred dobrim letom dni nismo lotili izumljanja tople vode; pogledali smo čez plot, kako se promocije branja lotevajo v svetu. V vsej Evropski skupnosti velja branje za zelo pomembno spretnost, ki predstavlja ne le eno temeljnih človekovih pravic, temveč omogoča vseživljenjski osebnostni razvoj ne glede na raven šolanja ali socialno okolje, iz katerega mladostnik izhaja. Prav z branjem »je mogoče presekati začaran krog slabih pogojev za izobraževanje od ene do druge generacije,« pravi Ursula von der Leyen, nemška zvezna ministrica za vprašanja družine, starejših, žensk in mladine, ki je naročila primerjalno študijo z letom 1988 med 3000 nemškimi otroki v starosti med devet in trinajst let (vir: študija Lesesozialisation von Kindern in der Familie, Stiftung Lesen po naročilu Bundesministeriums für Familie, Senioren, Frauen und Jugend, op. p. Socializacija otrok v družini s pomočjo branja, 2009). Izsledki so pokazali, kako pomembno vlogo predstavljajo bralne navade v družini in v socialnem okolju in kako pomembno je spodbujanje vseh otrok tudi s strani šol in inštitucij, v katere so vključeni. Študija poudarja pomembnost branja od zgodnjih let in s statističnimi navedbami dokazuje, da je prav otrokov bralni začetek njegova velika prednost vse življenje – v šoli so bralci praviloma veliko boljši učenci, razvijajo sposobnost avtonomnega mišljenja, dosežejo višjo stopnjo izobrazbe, ki omogoča boljše in daljše življenje.
Zelo zanimiv je razrez bralcev po raziskavi nemških bralnih navad iz leta 2008 (vir: Lesen in Deutschland 2008, Stiftung Lesen). V njej navajajo šest kategorij bralcev:
1.25 % nebralcev, ki pravijo: »Daljše branje je zame prenaporno.«
2.24 % strastnih bralcev, ki branje doživljajo zelo čustveno in osebno: »Knjige so meni najboljše prijateljice.«
3.20 % informativnih bralcev, ki iščejo predvsem informacije, »Branje mi prinese vedno nove informacije.«
4.12 % interaktivnih bralcev – berejo z različnih medijev, ki trdijo: »Naj bo natisnjena ali digitalna – pomembna je vsebina.«
5.11 % elektronskih bralcev – za njih je branje knjig s papirja nezanimivo, »Najraje berem na spletu.«
6.8 % nemedijskih bralcev – zanje so vsi mediji, razen papirja, čisti balast. »Knjige so danes odveč, nepotrebne.«
Iniciativa za branje Get caught reading (Ujemi me pri branju) v Ameriki poteka že dobrih deset let. Delno jo je Zveza evropskih knjigotržcev (European Booksellers Federation) presadila tudi na evropska tla. Kampanja vključuje ogromno število založnikov, šol, knjigarn in knjižnic, nenazadnje pa v prizadevanju za širitev branja kot zabave povezuje kontinente in države. Kampanja je bila zamisel ameriške kongresnice Pat Schroeder, ki je bila leta 1999 predsednica in direktorica Združenja ameriških založnikov in je v promociji branja videla ne le ekonomski interes založniške industrije, temveč predvsem izobraževalni napredek množičnega branja za zabavo. Srce kampanje je dogovor Združenja ameriških založnikov s slavnimi osebami iz sveta glasbe, filma, športa, politike in književnosti, da zastavijo svoje ime in fotografijo za poster »ujeti« s knjigo v roki, medtem ko berejo. Get caught reading (Ujemi me pri branju) se lahko pohvali s propagandisti, kot so pevke Beyonce, Alicia Keys in Dolly Parton, Laura Bush – bivša prva dama, igralci Whoopi Goldberg, Robin Williams, vsi kongresniki ameriškega zveznega parlamenta (postala je neke vrste obveznost, da se slikajo s knjigo med branjem takoj, ko so izvoljeni), igralci košarkarske lige NBA, pisatelji kot Paul Griffin in Peter Howe (najstniško branje) pa tudi otroškimi liki kot Donald Duck, Jeff Gordon, Spiderman in številnimi drugimi. Na voljo so propagandni materiali kot bralna znamenja, posterji, torbe z njihovimi slikami in promocijskimi sporočili, ki jih slavni darujejo vsem v kampanji za dobrobit branja kot zabave. Prav Ujemi me pri branju je navdihnila tudi našo skupino k snovanju bralne kampanje Knjigajmo migajmo, katere osnovna ideja je, da najstniški idoli in ne vsega preutrujeni profesorji književnosti, prepričujejo mlade, naj berejo. (vir: www.getcaughtreading.org)
Poleg številnih prizadevanj promocije branja v času osnovnošolskega šolanja je pomemben gradnik branja tudi nacionalni projekt Rastem s knjigo, ki poteka v okviru delovanja JAKRS in v katerem vsi dijaki prvih letnikov ob organiziranem obisku najbližje splošne ali osrednje območne knjižnice prejmejo v dar izbrano knjigo, prejemnico literarne nagrade Večernica. Kratke predstavitvene filme in več o projektu lahko najdete na spletni strani agencije http://www.jakrs.si/rastem_s_knjigo/rastem_s_knjigo_ss_2011/. Nacionalni projekt Rastem s knjigo spodbuja motivacijo za branje pri šolarjih in njihov obisk splošnih knjižnic, promovira vrhunske domače avtorje in slovensko mladinsko leposlovje, je pa še veliko več kot le podarjen izvod posameznemu učencu ali dijaku – je poteza države, ki spodbuja lastništvo knjige, to že skoraj pozabljeno kategorijo današnjega življenja. Imeti knjige doma, jih zbirati vse življenje v svoji osebni knjižnici ter jih zapustiti svojim potomcem pomeni trajno življenje tiskane knjige kot medija, ki je preživel več kot pol tisočletja, ne da bi zbledel njegov pomen. V že prej omenjeni raziskavi Lesen in Deutschland 2008 so namreč žalostno ugotovili, da mladim Nemcem med 14. in 19. letom starosti v 45% vprašanih nihče nikoli ni podaril knjige. Knjiga kot darilo pa je večna in neprecenjliva spodbuda za branje.
Naš namen je, da najstnikom v središče prostora zabave, povezanosti in prostega časa postavimo KNJIGO. Slovenske mladostnike želimo ujeti v trenutku preobrazbe iz otroka v odraslega, ki traja več let, ko se njihov odnos do prvotnih razmer temeljito zamaje in ponovno vzpostavi v odrasli osebi. Tako si lahko z uspehom obetamo tudi premostitev prvotnih socialnih razlik. Saj je le družba, v kateri ljudje berejo in se ne razslojujejo in delijo glede na njihove predsodke, ekonomsko in socialno uspešna družba. V njej nihče ne ostane zadaj, ne glede na njegove trenutne zmožnosti; Eu kot mantro ponavalja slogan: Nobody is left behind!
Kdo je slovenska mladina?
Mogoče velja omeniti nekaj statističnih podatkov. Ob začetku šolskega leta 2009/2010 je bilo v srednje šole za mladino vpisanih 85.030 dijakov; tudi tokrat se jih je vpisalo največ v gimnazije, okvirno 40% generacije, in srednje tehniške in strokovne šole; v nižje in srednje poklicne programe pa se vpiše vsako leto manj dijakov. Če pogledamo od srednješolcev navzgor, smo priča pravi izobraževalni revoluciji. »Pred dvajsetimi leti je med prebivalci Slovenije v starosti od 19 do 23 let študiral vsak peti, v študijskem letu 2010/11 pa je bil študent v tej starostni skupini že vsak drugi. V študijskem letu 2010/2011 je bilo v Sloveniji vpisanih v višješolsko in visokošolsko izobraževanje 107.134 ljudi.« (vir: Andreja Kozmelj, Mednarodni dan študentov 2011, 15. november 2011, www.stat.si)
Tudi na področju dostopnosti do svetovnega spleta je Slovenija zelo razvita država. V prvem četrtletju leta 2010 je imelo v Sloveniji dostop do interneta 69% gospodinjstev, 62% gospodinjstev je uporabljalo širokopasovno povezavo. Internet je v prvem četrtletju 2010 uporabljalo nekaj več kot 1.180.000 oseb ali 70 % vseh oseb v starosti 10–74 let (redni uporabniki interneta) ali za 6 odstotnih točk več kot pred enim letom. Zvečine je namen uporabe pošiljanje in prejemanje elektronske pošte ter iskanje informacij o blagu in storitvah, nato branje novic in izobraževanje na daljavo. Redni uporabniki interneta so bile večinoma mlajše osebe; med osebami, starimi 10–24 let, je bilo rednih uporabnikov interneta kar 97 %, med osebami, starimi 55–74 let, pa le 28 %. Več kot tretjina vseh uporabnikov zvečine starih med 16 in 24 let je uporabljalo internet za ustvarjanje in urejanje lastnega profila v spletnih socialnih omrežjih.
Mladi, za katere nas posebej zanima, kako in ali so jim knjige dostopne, imajo na voljo predvsem šolske knjižnice v šolah, ki jih obiskujejo. Vključenost mladih v splošne knjižnice je množična, čemur pričajo tudi seznami najbolj izposojenih knjig v slovenskih knjižnicah, ki so dostikrat odsev zahtev obveznega branja. Predvidevamo tudi, da bodo Slovenijo le poplavili elektronski izvodi popularnih knjig, ki bodo nedvomno imeli veliko boljšo dostopnost in večjo privlačnost kot papirnati. Vendar – bodo prinesli založbam tudi ekonomski donos, da bodo lahko ustvarjale nove naslove? Ali bo kraja z interneta še naprej cvetela kot kavalirski delikt in jo bodo nemalokrat javno predstavljali kot osnovno človekovo pravico? Založniki in vsi akterji v zabavni industriji bomo morali najti human način, ki bo združeval praktično s pravičnim, javno z zasebnim in ustvarjalno s prodajnim. Tudi v slovenski javnosti se pojavlja ideja, da bi spletne vsebine plačevali preko višjega pavšala za internetni priključek, za kar menimo, da bi bila odlična in tehnično izvedljiva rešitev, minimalni toda množični prispevki pa bi nedvomno več kot pokrili ustvarjalno slo naših pisateljev.
Vsebina kampanje Knjigajmo migajmo in njen potek
Bralna kampanja Knjigajmo migajmo poteka na nekaterih srednjih šolah, kjer dijaki v sodelovanju s slavno osebo ustanovijo bralni klub. Skupaj s svojim idolom se pogovarjajo o izbranih in prebranih knjigah. Pomembno je, da slavni motivirajo dijake za branje ne le enega naslova, temveč za branje nasploh. Prvi bralni klub je nastal novembra leta 2011 v Kranju na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji ustanovil priljubljeni slovenski standup komik Vid Valič. Poleg videa so na spletni strani www.knjigajmo-migajmo.si na voljo tudi fotografije, najpomembnejše s knjigo v roki, in izjave slavnih, ki se nam dnevno pridružujejo. Slavne osebnosti vabimo k sodelovanju iz sveta glasbe, filma, televizije, radia, športa in književnosti. Po prvih tipanjih je zanimanje zelo veliko, zvečine so navdušeni nad idejo.
Glavni partnerji kampanje so:
·Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, ki je glavna nosilka in je bralna kampanja registrirana na njenem naslovu kot del njenih aktivnosti, Tjaša Urankar,
·Društvo slovenskih založnikov, pobudniki, Tanja Tuma,
·Ministrstvo za šolstvo RS,
·Ministrstvo za kulturo RS,
·Bralna značka,
·Društvo slovenskih pisateljev,
·Društvo slovenskih knjigotržcev,
·Zveza bibliotekarskih društev Slovenije,
·posebej Sekcija šolskih knjižničarjev,
·Slovenska košarkarska liga, Zavod ŠKL,
·Nacionalne športne organizacije (KZS, OKS, NZS, SZS, AZS …) in Olimpijski komite Slovenije,
·posamezna športna in druga umetniška društva,
·Fakulteta za šport,
·večja slovenska podjetja – sponzorji kampanje, ki jih zanima ciljna skupina, npr. mobilni operaterji, ponudniki internetnih storitev, spletne trgovine, ponudniki športne opreme, zavarovalnice, farmacevtska podjetja, trgovske verige, mediji itd.,
·mestne in druge slovenske občine.
Posebna pozornost bo posvečena medijem, ki morajo v nacionalni bralni kampanji videti priložnost ujeti slavne v drugačnem okolju in tako dvigniti zanimanje za njihov časopis, revijo, radijsko ali televizijsko oddajo. Tiskovno konferenco pripravljamo spomladi, na njej pa bomo predstavili izsledke množične ankete, ki jo izvajamo med dijaki in profesorji na srednjih šolah po Sloveniji.
Financiranje kampanje je trenutno občutljiva in nevralgična točka. JAKRS je v letu 2011 financirala zagonsko študijo in nastanek spletne strani ter ustanovitev prvega kluba. Številni založniki, med njimi Založba Rokus Klett, založba Miš in Tuma, smo pristopili z materialno pomočjo, z velikimi založbami in knjigotržci se še pogajamo. Sponzorji iz gospodarstva so številni, vendar raje prispevajo v storitvah kot denarju. Simobil, Klipping, medijski pokrovitelj TS Media in drugi. V letu recesije je zelo težko pridobiti sredstva, vendar glede na usmerjenost novega ministrstva upamo na najbolje.
Kratkoročni in dolgoročni cilji bralne kampanje
Poleg navduševanja za branje v prostem času in knjige kot vira zabave, so pomembnejši cilji še druženje najstnikov v šoli ter ob diskusijah razvijanje jezikovnih spretnosti. Z dogajanjem na šolah bi radi vplivali na negativen pojav izostankov od pouka v srednjih šolah, ki je nedvomno eden izmed glavnih razlogov za slabši šolski uspeh. Prav najstniški idoli kot Vid Valič bodo mladim lahko povedali veliko o svojih izkušnjah in knjigah, ki so jih izoblikovale. Nenazadnje je pomembna tudi zavest, da je knjigo lepo imeti doma in da se jo kupi v knjigarnah, naj bodo spletne ali fizične. Vsak najstnik mora imeti priložnost, da si izgradi osebno knjižnico najljubših knjig in jo ponese v odraslo dobo. Tako kot fotografske albume in video posnetke.
Snovalci kampanje pa vidimo dlje in si želimo, da bi mladi ob knjigah in literarnih junakih razvijali kritično miselnost in inovativnost, da bi znali novice iz medijev presojati kritično in suvereno. Želimo si, da bi branje in knjižni klubi postali moda in navada ter da bi bilo poznavanje najnovejšega slovenskega kresnika del splošnega družbenega vedenja. Ob ekploziji študiranja prav branje, ne le knjig za ocene in izpite, temveč za sprostitev in zabavo, nudi solidno osnovo mlade osebnosti in premaguje socialne razlike. Promocija knjige kot vira znanja pa je pomembna tudi za razvoj in obstoj splošnoizobraževalnih knjižnic, za razvoj knjigotrške mreže in predvsem založniške hiše, ki pod svojimi strehami gostijo vso to besedno ustvarjalnost. Razlogi za kampanjo so sociološki, izobraževalni in gospodarski – zato želimo v Knjigajmo migajmo povezati vse.
Zaključek
Med najbolj nepriljubljene predmete v srednjih šolah žal sodi slovenski jezik, praktično skoraj edini predmet, ki dijake seznanja s književnostjo in jih navaja k branju in pisanju. Vendar mladi zavračajo domače branje, vsebine nalagajo s spleta, mnenja o knjižnih delih povzemajo po akademskih strokovnjakih in so sploh do vsebin povsem brezbrižni. Namesto da bi se njihove bralne in jezikovne kompetence razvijale, nazadujejo, hkrati pa je odpor do knjige vedno večji. Odpor do branja nesejo v študijsko in odraslo dobo ter ga žal prenesejo svojim otrokom.
Menimo, da lahko ta odnos spremenimo z dobro zastavljeno in promocijsko učinkovito nacionalno bralno kampanjo. Na prehodu v novo tehnološko fazo založništva, je nujno, da v mladih zbudimo željo po branju, izposoji in nakupu knjig.
Bralna kampanja Knjigajmo migajmo je zastavljena predvsem s pogledom na mlade, na to, kaj jih zanima in česa si želijo. Če si želijo srečati njihove idole, slavne, je naša naloga, da jih postavimo mednje s knjigo v roki. V center burnega globaliziranega sveta slovenskih najstnikov želimo postaviti knjigo v prvi vrsti kot objekt zabave. Čas adolescence in odraščanja je tudi čas ustvarjanja novih osebnosti in v tem kreativnem trenutku lahko upamo na bolj ambiciozne bralce in temeljite vsebinske diskusije mladih, ki bodo čez nekaj desetletij vodili državo.
Bibliografija:
Alison Baverstock, How to market Books, 4th edition, Kogan Page, 2008, London and Philadelphia
Študija Lesesozialisation von Kindern in der Familie, (2009), Stiftung Lesen po naročilu Bundesministeriums für Familie, Senioren, Frauen und Jugend. Pridobljeno 5.12.2010 s spletne strani: http://www.stiftunglesen.de
ŠtudijaLesen in Deutschland 2008, (2009), Stiftung Lesen. Pridobljeno 6.12.2010 s spletne strani: http://www.stiftunglesen.de
Študija Kids and Family Reading report, Yankelovich, 2006, Pridobljeno 5.11.2010 s spletne strani: www.scholastic.com
European Booksellers Federation, Activities & Events. Pridobljeno 12.09.2010 s spletne strani: http://www.ebf-eu.org
American Publishers Association, Core Programs & Services. Pridobljeno 2.12.2009 s spletne strani: www.publishers.org
Get caught reading, Literacy Program. Pridobljeno 2.12.2010 s spletne strani: www.getcaughtreading.org
Društvo bralna značka Slovenije. Pridobljeno 25.11.2010 s spletne strani:
Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Rastem s knjigo. Pridobljeno 5.9.2011 s spletne strani: http://www.jakrs.si/rastem_s_knjigo/rastem_s_knjigo_ss_2011/
Danilo Dolenc, Šolanje mladih v Sloveniji, Statistični urad Republike Slovenije, 2009.
Pridobljeno 15.12.2010 s spletne strani: www.stat.si
Polona Zdešar, Uporaba interneta v slovenskih gospodinjstvih, Statistični urad Republike Slovenije, 2010. Pridobljeno 15.12.2010 s spletne strani: www.stat.si
Andreja Kozmelj, Mednarodni dan študentov 2011, 15. november 2011, Statistični urad Republike Slovenije, 2011. Pridobljeno 22.2.2012 s spletne strani: www.stat.si
Matt Richtel, Kid between two worlds, New York Times, november 2010. Pridobljeno 15.12.2010 s spletne strani: http://www.nytimes.com/2010/11/21/technology/21brain.html?_r=3&ref=education
