Novo mesto je kraj, ki ga reka Krka objema kot velika zelena kača, kar mu daje svojevrstno energijo. Najbrž jo je davnega leta 1365 občutil vojvoda Rudolf IV Habsburški, ko se je odločil, da bo naselje nad Krko povzdignil v mesto in ga poimenoval po sebi kot Rudolfswert. Hvaležni meščani so njegov portret z vojvodsko krono na glavi umestili v grb, kasneje še na pečatnike, zdaj pa celo na registrske tablice avtomobilov. Obletnice so pravi čas za dogajanje v mestu in širši okolici, cenjeni po številnih gradovih, obširnih gozdovih in zidanicah s cvičkom. Z nameček imajo ti kraji še bogato arheološko zgodovino.
Praprebivalke so se krasile z ogrlicami iz barvitega stekla
A kraji ob Reki Krki so bili poseljeni že davno pred prihodom Slovanov. Kamnita sekira, stara okrog pet tisoč let priča o tem. Grobovi iz časov bronaste in železne dobe so razkrili devet bornastih situl, ki prikazujejo življenje ljudi v stoletjih pred našim štetjem in sodijo med najdragocenejše v Evropi. Ena najlepših najdb pa so kroglice iz janterja in barvitega stekla, namenjene nakitu tedanjih žensk. Kakor so povedali v mestnem muzeju, so jih v enem samem grobu našli več kot so jih odkrili v celi Angliji. In podoba teh korald danes krasi marsikatero uradno listino in razne predmete, izdelane na Dolenjskem. Postale so simbol pokrajine in jih najdete v muzejski trgovini. Naj dodam, da sem slične našla v daljnji Sibiriji, nanizane v pisano ogrlico. Prav na dan obletnice, sedmega aprila, ko je Habsburški vojvoda podpisal listino na pergament o meščanskih pravicah in dolžnostih, so v mestnem muzeju razstavili najnovejše arheološke najdbe. To so pečnice iz 15.in 16.stoletja, okrašene z geometričnimi vzorci in raznimi figurami, kot je lovec z zajcem na hrbtu ali žara v obliki hiše z lobanjo in petelinom na vrhu. Najlepša pa je peč, pravo umetniško delo tedanjih pečarjev.
Kako je cviček prerastel domačo kislico
Dolenjci se radi hvalijo s svojim avtohtonim vinom, cvičkom, ki ga častijo kot pivsko svetinjo. Ponujajo ga vsepovsod v privlačni embalaži, a tudi iz sodov v domačih kleteh. Ni je zidanice brez lesenih sodov, namenjenih tudi turistom. Kakor je povedal Matjaž Pavlin, direktor novomeškega Kompasa, jih je zdaj na voljo štirideset in so pravo odkritje za tujce:«Ti so naši glavni gostje. Radi imajo našo naravo, hodijo na izlete in odkrivajo naše gostilne. Marsikdo bi še oddajal svojo zidanico, če bi zakonodaja bila bolj preprosta in manj draga.«
Za izletnike je zdaj, prav na obletnico ustanovitve Novega mesta, na novo odprta vinoteka, nekoč klet gradu Grm ob Krki, ki sicer še čaka na obnovo več kot štiristo let starega zidovja. O njem je pisal že Valvazor. Leta 1873 so v njem odprli prvo kmetijsko šolo na naših tleh. Danes je to še Center za biotehniko in turizem s sloganom »Od njive do mize«. Na otvoritev je prišla češka veleposlanica in potomci Čeha Bohuslava Skalickega, nekdanjega lastnika gradu in vnetega vinogradnika. Ta ima namreč skupaj z Rihardom Dolencem, prvim ravnateljem Kmetijske šole in enologom, zasluge, da se je cviček iz navadne domače kislice spreobrnil v današnje vrhunsko vino, dolenjsko blagovno znamko. Promoviral jo je slavni harmonikar Lojze Slak pri rojakih v Ameriki. No, tudi ekstremni plavalec Martin Strel je cviček vozil s seboj po svetu in seveda tudi v Združene države Amerike, rekoč, da brez njega bi težko preplaval toliko svetovnih rek, kot jih ni nobeden.
Rudolfov splav spremljajo račke, bobri pa se skrijejo v podvodne rove
Novo mesto so nekdaj imenovali tudi Rudolfov otok, saj ga Krka obkroža, beri obkljuka. Njeni bregovi so nalašč za romantike z vijugastimi potkami, kjer srečuješ tako tekače kot ljubitelje račk, labodov in gosi z vrečko v rokah; v njej pa posušeni kruh za živali na počasi tekoči, temno zeleni reki, v kateri odseva mesto. Zadnje čase je ob večerih na obrežju lahko zalotiti tudi bobre, ki hrustajo drevje. Za izletniki, zlasti otroke je guganje na Rudolfovem splavu pravi užitek. Krmar poskrbi za hranjenje račk, ki se včasih »naravnost zgrinjajo okrog splava, naštel sem jih tudi petdeset hkrati,« je povedal in dodal, da kruh dobiva v restavraciji na nabrežju, za simbolično ceno pa ga je lahko kupiti v pekarnah. In tako včerajšnji kruh ne konča na smetišču, kar se sicer množično dogaja po Sloveniji. Splav je dokaj priljubljen ne le med turisti, ampak tudi domačini, kjer radi praznujejo raznovrstne obletnice. Prijetno je poslušati šumenje reke in hkrati zvoke harmonike pa še kakega pevca romantičnih napevov za povrh.
Romantika se nadaljuje v gradu Struga
Krka je krasna reka – no, tovarna Krka pa tudi, saj zna biti radodarna tudi v primerih, ko je potrebno zavarovati kako kulturno dediščino ali podpreti novomeške športnike,na primer znane kolesarje. No, reka ima še zasluge, da je ob njej skozi stoletja zraslo kar 65 gradov in več kot sto stražnih stolpov, saj se nikoli ni manjkalo ne zavojevalcev, kot so bili Turki, ne rokovnjačev in raznih lopovov. Zadnja leta je iz pozabe prišel na plano mali, srčkan gradič Struga, streljaj od slavnega in imenitnega gradu Otočec. Nekaj ljudi iz zavoda Svitar in Turističnega društva Sokol, ki jim ni vseeno, kako se ravna s stavbeno dediščino, se je s pomočjo prostovoljcev in donatorejv lotilo oživljanja gradiča. Bojana Čibej, doma v Tolminu, z diplomo ljubljanske fakultete za arhitekturo, je prevzela vlogo grofice Eleonore Sobejske. Goste pričaka skupaj z grajskim kovačem Borimirom na vratih gradiča, ki ohranja domala nespremenjeno zunanjost in notranjost dobrih štiristo let. Bojana ni igralka, a zna na zanimiv in zabaven način predstaviti nekdanje življenje plemstva. V kleti postreže s kupico cvička, v kovačnici pokaže, kako so kovali novce, v gornjih prostorih pa si obiskovalci ogledajo renesančno opremljene salone, lovsko sobo s trofejami, tudi medvedovo in nazadnje jih grofična preseneti, ko zapoje ob spremljavi stare lutnje. V gradu prirejajo razne slovesnosti, poslovna srečanja, tudi poroke in tako se zdaj tam piše zgodba o uspehu.
Podpisi: 1. Pogled s Krke na poseljeno obrežje.
2. Portret Habsburškega plemiča iz davnega leta 1365 ob ustanovitvi Novega mesta, ki se je prvotno imenovalo Rudolfov otok, a se je med prebivalstvom ustalilo ime Novo mesto.
3. Z nastopom folklorne skupine so popestrili otvoritev vinoteke v gradu Grm.
4. Splav je dobil ime po Rudolfu.
5. Lepo je sredi rahlo šumeče reke poslušati, denimo »Duet za gušt«.
6. V kleti 150 let stare hiše v vasi Paha takole Matjaž Pavlin postreže s cvičkom in zraven še klobaso, kuhano v tem dolenjskem avtohtonem vinu.
7. Lepo oblečena plemkinja Eleonora takole počaka obiskovalce skupaj s kovačem Borimirom, na vhodu v gradič.
