Spoštovani,
pravkar je v Modrijanovi knjižni zbirki Poteze izšla avtobiografska trilogija judovsko-ameriškega pisatelja Isaaca Bashevisa Singerja Ljubezen in izgnanstvo.
»Če bi si izmed številnih ustvarjalcev v jeziku jidiš morali izbrati enega avtorja, bodisi pesnika, pripovednika ali dramatika, ki bi v največji meri poosebljal bogastvo, paradokse in izjemno zapleten notranji svet jidiš govorečih vzhodnoevropskih Judov ali Aškenazov, bi se zagotovo odločili za Isaaca Bashevisa Singerja, Nobelovega nagrajenca za literaturo 1978,« je v spremni besedi h knjigi zapisal Klemen Jelinčič Boeta.Pisatelj se je že kot mladenič odmaknil od tradicionalnega judovstva ter začel razmišljati o večnih vprašanjih, ki tvorijo idejno jedro njegovega leposlovja: obstoj Boga in njegova krutost, grešnost človeka, strasti, etika in morala, ravnanje posameznika v primežu težkih zgodovinskih in siceršnjih okoliščin.
Knjiga Ljubezen in izgnanstvo (Love and Exile) združuje tri dele Singerjevih literariziranih spominov, od katerih sta dva izšla že v sedemdesetih letih 20. stoletja, ne vključuje pa spominov na otroštvo – Na očetovem sodišču. Pisatelj začne s fantovskimi leti na Poljskem ter prikaže svoje odraščanje in zgodnjo odraslo dobo – materialne stiske, ljubezenske izkušnje, vstop v literaturo, nemirno razmerje do družinske, kulturne in verske tradicije, strah pred nacizmom … Pričevanje je v leposlovnem smislu dragoceno kot neolepšana, pravzaprav neizprosna slika razvoja mladega človeka, njegova posebna vrednost pa je v prikazu čutenja, načina razmišljanja in sploh življenja poljskih židov v času dviga nacizma na Poljskem ter izseljenstva v Ameriki.
Knjigo je prevedel Primož Trobevšek.
