Spoštovani,
izšel je slovenski prevod knjige Razkroj oblasti (La dissoluzione del potere), ki jo je zgodovinar Stefano Lusa v italijanščini objavil leta 2007 pri videmski založbi Kappa Vu. Kot pripovedovalec napete zgodbe ima Lusa pomembno prednost: »italijanski«, nemara nekoliko manj obremenjeni pogled na obdobje pred tridesetimi leti v Sloveniji. Rezultat utegne biti ta čas za marsikoga nepričakovan – precej prijazen pogled na vlogo slovenskih komunistov v leta trajajočem spopadu med reformisti in dogmatiki ter v procesu demokratizacije Slovenije.
Časovno zgodba sega od »smrti očetov domovine«, začenši z novoletnim kosilom (1980) predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita v družbi najvišjih voditeljev države in njegovim odhodom na »redni pregled« v ljubljanski Klinični center dva dni pozneje, do razpada Demosa (1991), kjer se niso mogli poenotiti pripadniki konservativnega bloka (»branitelji domovine« in Katoliška cerkev) s številčno šibkejšim, a intelektualno močnejšim liberalnim blokom.
V začetku osemdesetih let je ob komunističnem režimu začela nastajati dokaj organizirana opozicija. Vendar za republiško politično vodstvo največje nevarnosti niso predstavljali tisti, ki so zahtevali več demokracije in osebnih svoboščin, marveč tisti, ki so hoteli v imenu večje učinkovitosti centralizirati državo in republikam odvzeti pridobljene pravice. Slovenska partija je tako dopuščala, da so nekateri v javnosti nastopali s stališči, ki bi jih drugje v Jugoslaviji takoj ostro zatrli. Lusa piše, da ne drži, da bi komunistični represivni aparat nadzoroval ali sodeloval z 900 tisoč ljudmi (kot navaja Centralna abecedna evidenca RSNZ SRS); po njegovih navedbah naj bi Služba državne varnosti leta 1985 sledila 1303 osebam, nekaj manj kot dvanajst tisoč pa jih je nadzirala. Proces demokratizacije je kulminiral s stopnjevanjem oporečništva in napadi na JLA, procesom proti četverici …
Knjigo je prevedla zgodovinarka dr. Nevenka Troha.
