Kajetan Kovič: Pravljica
Življenje se še ni, še ni pričelo.
Preteči mora mnogo, mnogo dni,
preden bo kje na samem dozorelo
in iz otrok napravilo ljudi.
Drage bralke, dragi bralci, kako se pesem nadaljuje? Katere pesmi Kajetana Koviča vas posebej navdihujejo? Za otroke? Za odrasle? Katere poznate? Pišete sami poezijo? Jo ustvarjate?
Pišite pod pesmijo v komentar. Veliko ustvarjalnosti in poetičnih užitkov!
Ko sem pripravljala knjigo Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, me je pogovor s Kajetanom Kovičem posebej veselil. Vodila sem tudi pogovor z njim v Mohorjevi družbi v času, ko je knjiga nastajala.
Nekaj o velikem ustvarjalcu Kajetanu Koviču, drage bralke, dragi bralci, več pa si lahko preberete v Čarovniji pisanja, portreti slovenskih književnikov.
Izreden obsežen opus pesnika, prevajalca, pisatelja Kajetana Koviča je delo človeka, pri katerem je ljubezen do pisanja zmagala že zelo zgodaj nad ostalimi nadarjenostmi…
Jezik je pot k popolnosti, ki pa je dejansko ni mogoče nikoli doseči.
Kajetan Kovič meni, da mora besedni ustvarjalec obvladati jezik kot delovno orodje.
Komunikacija z bralci se za Kajetana Koviča začne šele, ko pride knjiga na trg. Do takrat pa piše za bralca v sebi. Prepričan je tudi, da sta življenje in umetnosti nedeljivi.
Osebno me najbolj mika hoja po robu, kjer se stikata resničnost in domišljija…
Viri: Vladimira Rejc, Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, Študentska založba, Knjižna zbirka Posebne izdaje, 2005
Viri: Pa da bi znal, bi vam zapel , izbral in uredil Niko Grafenauer, Mladinska knjiga Ljubljana, 1977
