Milo Kačič sem osebno poznala. Bila je izjemna oseba in odlična ustvarjalka.
Drage bralke, dragi bralci, nekaj pesmi v spomin na njo – iz knjige MINEVANJA, ki mi jo je podarila moja mama, prav tako velika ljubiteljica knjig, še posebej poezije.
Mila Kačič: Je čas za radost
Je čas za radost
In je čas za bolečino
Je čas za ljubezen
In čas za prikrito sovraštvo
Je čas za stolpe upanja
In čas za brezna obupa
Je čas divje budnosti
In bo čas nevzdramnega sna
Mila Kačič: Od rojstva
Od rojstva
se zapredaš
v tisočero niti
pa ne boš nikoli
metulj
Mila Kačič: Če si zvezan
Če si že zvezan
da bi vsaj držale
vse te vezi
A komaj zadihaš
Komaj zaveš se
le ena vez popusti
pa ničesar več ni
Mila Kačič: Pozabiti moraš
Pozabiti moraš
Saj je vse le trava
Komaj še zelena
Skušaš jo izgrebsti
Pa ima korenine
Do pekla
Kako potem pozabiti
Mila Kačič: Svet ne premore
Svet ne premore
Toliko kamna
Da bi vanj vklesal
Vse hrepenenje
Človeštva
In le dvoje rok imaš
In eno samo srce.
Ciril Zlobec je o ustvarjanju Mile Kačič zapisal:
»Pri pesnikih, ki pišejo predvsem ali celo izključno iz sebe, in Mila Kačič nedvomno sodi mednje, ni pričakovati velikih razlik ali prelomov med eno in drugo zbirko, prej nasprotno: dograjevanje, poglabljanje, širjenje ( včasih tudi oženje) že izrečenega, že napisanega…«
(Iz spremne besede: Mila Kačič: Minevanja, Prešernova družba,1999)
Drage bralke, dragi bralci, katere pesmi Mile Kačič so vam še posebej pri srcu? Napišite v Rubriko Komentar www.ventilatorbesed.com
Veliko ustvarjalnosti in prijetnih večerov ob branju poezije!
