V poštnem nabiralniku me je danes pričakala nove pesniška zbirka z ganljivim naslovom Pankrt, izpod peresa Sonje Votolen, uveljavljene pesnice in pisateljice. Na naslovnici je tudi avtoričina fotografija iz otroštva. Za izid knjige je poskrbel Kulturno umetniški center Maribor.
»Svoboda je pravica, da poveš ljudem, česar nočejo slišati. »
(George Orwell)
»Na koncu niso leta življenja, ki štejejo, ampak dejstvo, koliko življenja je bilo v teh letih.«
(Abraham Lincoln)
»Sonja Votolen v tej mojstrovini ni le umetnica besede, temveč tudi umetnica življenja. Mojstrica obeh. Prinaša upanje. Prinaša upanje, ne le svoji deklici, svojemu srcu, temveč osvetljuje pot kolektivne zavesti. S pogumom pogleda kruti resnici v oči ter se odpove zvestobi lažnemu sramu in vsiljeni krivdi, ki ju kot družba vzdržujemo, zlasti, ko gre za tabuje opevane svetosti družine. Odkrito spregovori o narcistični zlorabi staršev in procesu svojega celjenja.
Pričujoča pesnitev je dragocen zemljevid za pogumne iskalce sebe v času, ko se vse bolj zavedamo pomena zdravljenja medgeneracijskih travm, omejujočih čustvenih vzorcev, ki vplivajo na naslednjo generacijo, vse dokler nekdo v družini ne preseka gordijskega vozla.«
(Iz spremne besede dr. Romane Aniye Ercegović)
Razmišljajoče poetično potovanje, drage bralke, dragi bralci.
