O pravilnem in zdravem odnosu do hrane, prav tako o kulturi prehranjevanja … vedno več govorimo. To so aktualne teme, o katerih se lahko izobražujemo tudi v časopisnih, revijalnih, televizijskih in radijskih medijih.
Kakšen bo otrokov odnos do hrane in kakšne prehranjevalne navade bo razvil, je zelo odvisno od vpliva družinskih navad.
Starši (stari starši, varuške, vzgojiteljice), ki največkrat poskrbijo za otrokovo prehrano in redne obroke, določijo količino in vsebino obroka, torej kar je po njihovi presoji najbolj primerno.
Dobro je, če se dnevno vsaj enkrat družina zbere skupaj, da otrok dobi občutek, da je prehranjevanje nekaj lepega in družabnega.
Pripravljajmo sveže sezonsko sadje in zelenjavo. Izbirajmo kvalitetno meso. Zanimivi niso le sodobni recepti, ampak tudi jedi, ki so jih pripravljale že naše babice. Izogibajmo se polpripravljenim in pripravljenim jedem, saj le-te vsebujejo veliko sladkorja, soli, maščob in drugih dodatkov.
Ne pretiravajmo tudi s količino hrane. Poučimo se o pravilni uporabi sladkorja, maščobe, soli.
Otroški obroki ne potrebujejo dodatne soli ali sladkorja. Navadimo jih, da pijejo vodo ali razredčen naravni (iztisnjen) sok.
Na sladice otrok raje ne navajajmo. Bodimo vztrajni, da otrok uživa redne obroke, vmes pa mu ponudimo sveže sadje ali zelenjavo. Vsak dan naj popije veliko vode. Otroka tudi pohvalimo, ko se navaja na novo kvalitetno živilo.
Že malčki bodo zelo navdušeni, če jim bomo omogočili, da lahko sodelujejo pri nakupu in pripravi hrane.
Prav poletje pa je čas, ko si tudi za to lahko vzamemo več časa.
Veliko ustvarjalnih kuharskih užitkov!
Viri: Otrok in družina, september 2009 (Odnos do hrane otroci pridobijo v družini)
